SL/Prabhupada 0190 - Povečati nenavezanost na to materialno življenje

The printable version is no longer supported and may have rendering errors. Please update your browser bookmarks and please use the default browser print function instead.


Lecture on SB 7.6.11-13 -- New Vrindaban, June 27, 1976

Če sledimo načela bhakti-mārge, se nam ni treba ločeno prizadevati, da bi postali nenavezani. Nenavezanost se bo samodejno pojavila. Vāsudeve bhagavati bhakti-yogaḥ prayojitaḥ janayati āśu vairāgyam (SB 1.2.7). Vairāgyam pomeni nenavezanost. Bhakti-yoga je znana tudi kot vairāgya. Vairāgya. Sārvabhauma Bhaṭṭācārya je napisal pesem o vairāgyi.

vairāgya-vidyā-nija-bhakti-yoga-
śikṣārtham ekaḥ puruṣaḥ purāṇaḥ
śrī-kṛṣṇa-caitanya-śarīra-dhari
kṛpāmbudhir yas tam ahaṁ prapadye
(CC Madhya 6.254)

Tukaj je Śrī Kṛṣṇa Caitanya Mahāprabhu, ki je sam Kṛṣṇa. Prišel je, da bi nas naučil vairāgya-vidye. To je malce težavno. Navadni ljudje zelo težko razumejo to vairāgya-vidyo. Njihove dejavnosti le povečujejo navezanost na to telo. Gibanje za zavest Kṛṣṇe pa želi povečati nenavezanost na to materialno življenje. Zato se imenuje vairāgya-vidyā. Vairāgya-vidyo je možno zlahka doseči, prav kot je priporočeno, vāsudeve bhagavati bhakti-yogaḥ prayojitaḥ janayati āśu vairāgyam (SB 1.2.7) Kmalu, zelo kmalu. Janayati āśu vairāgyaṁ jñānaṁ ca. V človeškem življenju sta potrebni dve stvari. Prva stvar je jñānam. Jñānaṁ-vijñānam āstikyaṁ brahma-karma sva-bhāva-jam. Začetek jñāne pomeni: "Jaz nisem to telo. Jaz sem duhovna duša." To je jñāna. Čim oseba doseže to stopnjo jñāne, potem je enostavno. Ljudje povsod delajo le, da bi pridobili koristi za to telo. Če pa človek razume in doseže stopnjo jñāne, potem naravno postane nenavezan: "Jaz nisem to telo. Zakaj tako trdo delam za to telo?" Jñānaṁ ca yad ahaitukam (SB 1.2.7). Samodejno... Dve stvari sta potrebni. Caitanya Mahāprabhu je to na več mestih poudaril in s Svojim življenjem učil jñānam in vairāgyam. Prvo stvar, jñānam, je učil v Svojih poučevanjih Rūpe Gosvāmija, Sanātane Gosvāmija, v pogovorih z Sārvabhaumo Bhaṭṭācāryo, Prakāśānando Sarasvatijem, Rāmānando Rāyo. Vse te stvari smo podali v naši knjigi Nauk Gospoda Caitanjye. To je torej jñānam. S svojim lastnim zgledom v Svojem življenju, ko je vzel sannyāso, pa je učil vairāgyo. Jñāna in vairāgya. Ti dve stvari sta torej potrebni.

Ne moremo kar naenkrat doseči stopnje jñāne in vairāgye, vendar če vadimo, je to možno. Je možno. Ni nemogoče. To je priporočeno:

vāsudeve bhagavati
bhakti-yogaḥ prayojitaḥ
janayaty āśu vairāgyaṁ
jñānaṁ ca yad ahaitukam
(SB 1.2.7)

To je potrebno. Gibanje za zavest Kṛṣṇe je namenjeno temu, da bi dosegli jñānam in vairāgyam. Če se na ta materialni svet preveč navežemo... In kako se navežemo? Nazoren opis nam daje Prahlāda Mahārāja. Žena, otroci, hiša, živali, služabniki, oprema, obleka in tako naprej in tako naprej. Tako veliko stvari. Ljudje zelo trdo delajo, dan in noč, samo za te stvari. Mar ne vidimo toliko lepih hiš, lepih živali, toliko lepih stvari? Čemu so namenjene? Da povečujejo navezanost. Če povečujemo navezanost, ni govora o tem, da bi se osvobodili suženjstva materiji. Uriti bi se morali v tej nenavezanosti.