SL/Prabhupada 1068 - Obstajajo tri vrste delovanja glede na različna stanja materialne narave
660219-20 - Lecture BG Introduction - New York
Oluwa toje purnam tabi eni to gaju, kosi bosele bosabe awon ofin iseda aye yi. Eyan gbodo logbon lati rori wo pe afi Oluwa, koseni kankan toje onihun nkankan ninu aye yi. Wanti salaye ninu Bhagavad-gita:
- ahaṁ sarvasya prabhavo
- mattaḥ sarvaṁ pravartate
- iti matvā bhajante māṁ
- budhā bhāva-samanvitāḥ
- (BG 10.8)
Oluwa ni Eleda talakoko. Oun ni eleda Brahama, Oun ni eleda... Wanti salaaye na, Oun ni eleda Brahma. Ninu apa okanla wan pe Oluwa l'oruko prapitāmaha (BG 11.39) nitoripe pitamaha l'oruko Brahma, baba agba, sugbon oun ni eleda baba agba yi. Beena koseni toye ko pe ara re ni olohun ounkoun, sugbon o gbodo gba awon nkan toje pe Oluwa ti fi segbe fun lati toju ara re. Nisin, awon apeere to po gan wa basele lo awon nkan t'Oluwa ti funwa. Wanti salaaye ninu Bhagavad-gita. Arjuna, Ni beere sowipe kofe jagun. Ironu re niyen. Arjuna si sowipe kosi bosele gbadun ijoba na toba fi ku pa awon ara ebi re. Sugbon nitori ironu re nipa ara eda toni lose soro bayi. Nitoripe o rowipe oun l'ara eda toni, ati awon ebi re, awon aburo, omo-okurin aburo baba re, ati awon baba agba, pe lati ara re lonti wa, o sin ronu bayi lati le fun ara re ni itelorun. Oluwa si so gbogbo oro yi lati paaro awon ironu bayi osi gba lati sise labe itosona Oluwa. o sowipe, kariṣye vacanaṁ tava (BG 18.73).
Nitorina ninu aye yi awon eda eyan o gbodo ja bi awon aja tab'ologbo. Won gbodo logbon lati mo wipe ile aye eda eyan se pataki gan won gbodo fi iwa eranko sile. Awon eda eyan gbodo mo ipinnu ile aye eda. Itosona yi wa ninu awon iwe Veda, won ti salaaye koko oro re. Awon iwe Veda wa fun awon eda eyan konse fun awon ologbo at'aja. Awon ologbo at'aja le fi ku pa nkan ton fe je, kosejo ese fun won. Sugbon t'okurin ba fiku pa eranko lati le gbadun ara re, o gbodo jiya fun iwa yi tio da si ofin iseda. ninu Bhagavad-gita won ti salaaye wipe ise meta lowa gege bi awon ipo iseda orisirisi: awon ise ipo rere, awon ise ipo ifekufe, ise aimokan. Beena, awon ounje meta lowa na: Awon ounje rere, awon ounje lori ipo ifekufe, awon ounje lori ipo aimokan. Wanti juwe won, taba de lo itosona ninu Bhagavad-gita, lehin na ile aye wa ma ni pipe lehin na a le de ipinnu aye wa. Yad gatvā na nivartante tad dhāma paramaṁ mama (BG 15.6).
Iroyin na wa ninu Bhagavad-gita, pe leyin sanma ile aye yi, sanma mimi imi tunwa, ton pe ni sanma sanatana. Lori sanmo yi, awon nkan wa fun igba die. A wa fun igba die, lehin na asi fi ibahjade re sile, lehin na asi paari, leyin na a paare. Ofin ile aye yi niyen. Teyin ba mu ara eda yi, ke mu ounkoun toba da sile, nkan a ma paari to ba ya. Beena leyin ile aye yi to wa fun igba die, ile aye imi tun wa, iroyin nipa re wa ninu iwe na, pe paras tasmāt tu bhāvaḥ anyaḥ (BG 8.20). Iseda imi tunwa, to wa tayeraye, sanatana, towa tayeraye. wan de ti juwe jiva na pe sanatana loje. Mamaivāṁśo jīva-bhūtaḥ jīva-loke sanātanaḥ (BG 15.7). tayeraye nitumo Sanātana, sanātana. Wansi juwe Oluwa bi sanatana ninu apa okanla ninu iwe na. Beena nitoripe awa tini asepo taytaya pel'Oluwa, beena nkankana ni gbogbo wa... sanātana-dhama, ati Eledumare sanātana, ati awon eda sanātana, gbogbo won wa lori ipo kanna. Nitorina ipinnu Bhagavad-gita wa lati ji ise sanātana wa soke tabi sanātana, nkan ton pe ni sanātana-dhama, tabii ise tayeraye fun awon eda. Nisin ati bere sini se orisirisi ise, gbogbo awon ise yi de tin yasi mimo. Nigbata ba fi awon ise t'asiko die yi sile, sarva-dharmān parityajya (BG 18.66), Taba si bere sini sise fun Oluwa, ile aye wa ma yasi mimo.
==============
Gospod je pūrṇam ali vse-popoln in zaradi tega ni nikoli pod vplivom zakonov materialne narave. Morali bi biti dovolj pametni in sprejeti, da si razen Gospoda nihče ne lasti ničesar v stvarstvu. To je razloženo v Bhagavad-gīti: ahaṁ sarvasya prabhavo mattaḥ sarvaṁ pravartate iti matvā bhajante māṁ budhā bhāva-samanvitāḥ (BG 10.8). Gospod je izvorni stvarnik. Ustvaril je Brahmā, On je stvarnik... To je tudi razloženo. On je Brahmov stvarnik. V enajstem poglavju je Gospod naslovljen kot prapitāmaha (BG 11.39), zato ker je Brahmā pitāmaha ali stari oče (dedek), ampak On (Gospod) je tudi stvarnik starega očeta. Nihče si ne bi smel misliti, da si karkoli lasti, ampak bi moral sprejeti toliko, kolikor mu nameni Gospod za njegovo preživetje. Obstaja mnogo primerov, kako lahko uporabimo, kar nam Gospod dodeli. To je tudi razloženo v Bhagavad-gīti. Arjuna se je na začetku odločil, da se ne bo boril. To je bila njegova lastna želja. Arjuna je rekel Gospodu, da zanj ne bo mogoče, da uživa v kraljevanju, če bo pobil svoje sorodnike in rojake. Tako je mislil, ker je izhajal iz telesnega nivoja. Enačil se je s telesom in telesni sorodniki: bratje, nečaki, tast, dedek, so bili z njim povezani preko telesa (krvi) in Arjuna je razmišljal, kako bo lahko zadovoljil potrebe svojega telesa. In Gospod je spregovoril samo, da bi spremenil njegov način razmišljanja. Arjuna je pristal na to, da bo deloval po Gospodovih navodilih. Rekel je: kariṣye vacanaṁ tava (BG 18.73). Ljudje se ne bi smeli prepirati kot psi in mačke. Dovolj bi morali biti inteligentni, da bi spoznali, kako pomembno je človeško življenje in ne bi se smeli obnašati kot navadne živali. Človek bi moral spoznati smisel človeškega življenja. Ta je podan v vsej vedski književnosti in bistvo je razloženo v Bhagavad-gīti. Vedska književnost je namenjena ljudem in ne mačkam ter psom. Mačke in psi ubijajo druge živali za svoje preživetje, ampak s tem ne grešijo. Ampak v kolikor človek ubije žival, da bi zadovoljil nenadzorovane poterbe jezika, je odgovoren, ker je prekršil zakone narave. In v Bhagavad-gīti je jasno razloženo, da obstajajo trije načini delovanja glede na različna stanja (sile) v naravi: dejavnosti v vrlini, dejavnosti v strasti in dejavnosti v nevednosti. Podobno obstajajo tudi tri vrste živil: živila v vrlini, živila v strasti, živila v nevednosti. Jasno so opisana in če pravilno uporabimo napotke iz Bhagavad-gīte, bo celotno naše življenje prečiščeno in na koncu bomo dosegli cilj. Yad gatvā na nivartante tad dhāma paramaṁ mama (BG 15.6). V Bhagavad-gīti je rečeno, da preko tega materialnega neba osbstaja duhovno nebo, ki se imenuje sanātana. Tukaj na tem nebu (v tem prostoru) je vse začasno. Je ustvarjeno, obstaja nekaj časa, ustvari stranske proizvode, nato opeša in izgine. To je zakon tega materialnega sveta. Za primer lahko vzamemo to telo, sadež ali kar koli je ustvarjeno tukaj - na koncu vse čaka uničenje. In preko tega sveta obstaja še en svet za katerega je rečeno that paras tasmāt tu bhāvaḥ anyaḥ (BG 8.20). Obstaja še ena narava, ki je večna ali sanātana. In jīva je tudi opisana kot sanātana. Mamaivāṁśo jīva-bhūtaḥ jīva-loke sanātanaḥ (BG 15.7). Sanātana pomeni večen. In Gospod je tudi opisan kot sanātana v enajstem poglavju. Zato ker imamo oseben odnos z Gospodom in smo po naravi (kvalitativno) enaki... Večni smisel (sanātana-dhama), večna (sanātana ) Vsevišnja Božanska Osebnost in večna (sanātana ) živa bitja so kvalitativno enaki. Cilj Bhagavad-gītā je oživitev večne (sanātana) dejavnosti tega kar se imenuje sanātana-dharma ali večna dolžnost živega bitja. Sedaj smo začasno vpleteni v različne dejavnosti in vse te dejavnosti se bodo prečistile, ko se jim bomo odrekli sarva-dharmān parityajya (BG 18.66) in ko bomo pričeli z dejavnostmi, ki so všeč Vsevišnjemu Gospodu, bo naše življenje čisto.