SL/Prabhupada 1068 - Obstajajo tri vrste delovanja glede na različna stanja materialne narave

The printable version is no longer supported and may have rendering errors. Please update your browser bookmarks and please use the default browser print function instead.


660219-20 - Lecture BG Introduction - New York

Gospod je pūrṇam ali vse-popoln in zaradi tega ni nikoli pod vplivom zakonov materialne narave. Morali bi biti dovolj pametni in sprejeti, da si razen Gospoda nihče ne lasti ničesar v stvarstvu. To je razloženo v Bhagavad-gīti:

ahaṁ sarvasya prabhavo
mattaḥ sarvaṁ pravartate
iti matvā bhajante māṁ
budhā bhāva-samanvitāḥ
(BG 10.8)

Gospod je izvorni stvarnik. Ustvaril je Brahmo, On je stvarnik... To je tudi razloženo. On je Brahmov stvarnik. V enajstem poglavju je Gospod naslovljen kot prapitāmaha (BG 11.39), zato ker je Brahmā pitāmaha ali stari oče (dedek), ampak On (Gospod) je tudi stvarnik starega očeta. Nihče si ne bi smel misliti, da si karkoli lasti, ampak bi moral sprejeti toliko, kolikor mu nameni Gospod za njegovo preživetje. Obstaja mnogo primerov, kako lahko uporabimo, kar nam Gospod dodeli. To je tudi razloženo v Bhagavad-gīti. Arjuna se je na začetku odločil, da se ne bo boril. To je bila njegova lastna želja. Arjuna je rekel Gospodu, da zanj ne bo mogoče, da uživa v kraljevanju, če bo pobil svoje sorodnike in rojake. Tako je mislil, ker je izhajal iz telesnega nivoja. Enačil se je s telesom in telesni sorodniki: bratje, nečaki, tast, dedek, so bili z njim povezani preko telesa in Arjuna je razmišljal, kako bo lahko zadovoljil potrebe svojega telesa. Gospod je spregovoril samo, da bi spremenil njegov način razmišljanja. Arjuna je pristal na to, da bo deloval po Gospodovih navodilih. Rekel je: kariṣye vacanaṁ tava (BG 18.73).

Ljudje se ne bi smeli prepirati kot psi in mačke. Dovolj bi morali biti inteligentni, da bi spoznali, kako pomembno je človeško življenje in ne bi se smeli obnašati kot navadne živali. Človek bi moral spoznati smisel človeškega življenja. Ta je podan v vsej vedski književnosti in bistvo je razloženo v Bhagavad-gīti. Vedska književnost je namenjena ljudem in ne mačkam ter psom. Mačke in psi ubijajo druge živali za svoje preživetje, ampak s tem ne grešijo. Ampak v kolikor človek ubije žival, da bi zadovoljil nenadzorovane poterbe jezika, je odgovoren, ker je prekršil zakone narave. In v Bhagavad-gīti je jasno razloženo, da obstajajo trije načini delovanja glede na različna stanja (sile) v naravi: dejavnosti v vrlini, dejavnosti v strasti in dejavnosti v nevednosti. Podobno obstajajo tudi tri vrste živil: živila v vrlini, živila v strasti, živila v nevednosti. Jasno so opisana in če pravilno uporabimo napotke iz Bhagavad-gīte, bo celotno naše življenje prečiščeno in na koncu bomo dosegli cilj. Yad gatvā na nivartante tad dhāma paramaṁ mama (BG 15.6).

V Bhagavad-gīti je rečeno, da nad materialnim nebom obstaja duhovno nebo, ki se imenuje sanātana. Tukaj na tem nebu je vse začasno. Je ustvarjeno, obstaja nekaj časa, ustvari stranske proizvode, nato opeša in izgine. To je zakon tega materialnega sveta. Za primer lahko vzamemo to telo, sadež ali kar koli je ustvarjeno tukaj - na koncu vse čaka uničenje. In preko tega sveta obstaja še en svet za katerega je rečeno that paras tasmāt tu bhāvaḥ anyaḥ (BG 8.20). Obstaja še ena narava, ki je večna ali sanātana. In jīva je tudi opisana kot sanātana. Mamaivāṁśo jīva-bhūtaḥ jīva-loke sanātanaḥ (BG 15.7). Sanātana pomeni večen. In Gospod je tudi opisan kot sanātana v enajstem poglavju. Zato ker imamo oseben odnos z Gospodom in smo kvalitativno enaki... Sanātana-dhama, sanātana Vsevišnja Božanska Osebnost in sanātana živa bitja so kvalitativno enaki. Cilj Bhagavad-gīte je oživitev sanātana dejavnosti tega, kar se imenuje sanātana-dharma ali večna dolžnost živega bitja. Sedaj smo začasno vpleteni v različne dejavnosti in vse te dejavnosti se bodo prečistile, ko se jim bomo odrekli sarva-dharmān parityajya (BG 18.66) in ko bomo pričeli z dejavnostmi, ki so všeč Vsevišnjemu Gospodu, bo naše življenje čisto.