SL/Prabhupada 1069 - Religija pomeni vero. Vero lahko spremenimo, sanatana-dharme se ne da spremeniti
660219-20 - Lecture BG Introduction - New York
Sanātana-dharma. Kot smo že omenili je Vsevišnji Gospod sanātana in transcendentalno prebivališče, ki je onstran duhovnega neba, je tudi sanātana. Tudi živa bitja so sanātana. Druženje večnih živih bitij z večnim Vsevišnjim Gospodom v večnem prebivališču - to je končni cilj človeške življenjske oblike. Gospod je zelo ljubezniv do vseh živih bitij, saj so vsa živa bitja Njegovi sinovi. Gospod pravi: sarva-yoniṣu kaunteya sambhavanti mūrtayo yāḥ (BG 14.4). Vsako živo bitje oziroma vse vrste živih bitij... Čeprav imajo živa bitja glede na svojo karmo različna telesa, pa Gospod trdi, da je oče vseh živih bitij. Zato Gospod sestopi iz Svojega prebivališča, da bi rešil pozabljene, pogojene duše in jih povabil nazaj v sanātana-dhāmo, večno nebo, da bi večna živa bitja znova vzpostavila svoj večni položaj in se večno družila z Gospodom. Gospod se pojavi osebno, v obliki različnih inkarnacij, ali pa pošlje Svoje zaupne služabnike kot Svoje sinove, družabnike ali ācārye, da bi pogojene duše vrnili na pravo pot.
Sanātana-dharma torej ni sektaška religija, temveč večno opravilo večnih živih bitij v odnosu do večnega Vsevišnjega Gospoda. Sanātana-dharma je večna dejavnost. Śrīpāda Rāmānujācārya je besedo sanātana razložil kot "tisto, kar nima ne začetka ne konca". In ko govorimo o sanātana-dharmi, moramo biti prepričani na podlagi avtoritete Śrīpāde Rāmānujācārye, da nima ne začetka ne konca. Beseda religija se nekoliko razlikuje od besede sanātana-dharma. Religija pomeni vero. Ampak vero lahko spremenimo. Oseba, ki ima vero v določen proces, lahko kasneje to vero spremeni in sprejme drugo vero. Sanātana-dharma pa pomeni tisto, česar ni mogoče spremeniti. Tako kot voda in njeno tekoče stanje. Tekočega stanja vode ni mogoče ločiti od same vode. Ali pa toplota in ogenj. Toplote ne moremo ločiti od ognja. Prav tako tudi večnega živega bitja ni mogoče ločiti od njegovega večnega opravila, sanātana-dharme. Tega ni mogoče razdružiti. Razumeti moramo kaj je večno opravilo večnega živega bitja. Ko torej govorimo o sanātana-dharmi, mora biti samoumevno, na podlagi avtoritete Śrīpāde Rāmānujācārye, da nima niti začetka niti konca. Ker nima ne začetka ne konca, ne more biti sektaško, saj je neomejeno. Ko govorimo o sanātana-dharmi, se lahko zgodi, da jo bodo pripadniki religij, ki niso večne, narobe razumeli in mislili, da govorimo o sektaški religiji. Če pa dobro razmislimo in zadevo proučimo v luči moderne znanosti, bomo razumeli, da je sanātana-dharma opravilo vseh ljudi sveta, pravzaprav vseh živih bitij v vesolju. Religije, ki niso sanātana, imajo svoj začetek nekje v zgodovini človeške družbe. Sanātana-dharma pa nima začetka, saj večno spremlja živa bitja. Kar se tiče živih bitij, verodostojni sveti spisi (śāstre) pravijo, da se tudi živa bitja ne rodijo in ne umrejo. V Bhagavad-gīti je jasno rečeno, da se živo bitje nikoli ne rodi in tudi nikoli ne umre. Večno je in neuničljivo ter še naprej obstaja tudi po smrti minljivega materialnega telesa.