SL/Prabhupada 0002 - Civilizacija norcev

From Vanipedia
Jump to: navigation, search

Madman Civilzation - Prabhupāda 0002


Lecture on SB 6.1.49 -- New Orleans Farm, August 1, 1975

Harikeśa: Prevod... "Kot oseba v sanjah med spanjem deluje po telesu manifestiranem v svojih sanjah, ali pa telo sprejme kot svojo identiteto, podobno sebe opredeljuje kot sedanje telo, ki je bilo pridobljeno na račun preteklega verskega ali grešnega življenja, in ne more poznati svojega preteklega ali prihodnjega življenja."

Prabhupāda:

yathājñas tamasā (yukta)
upāste vyaktam eva hi
na veda pūrvam aparaṁ
naṣṭa-janma-smṛtis tathā
(SB 6.1.49)

Tak je naš položaj. To je naš napredek v znanosti, da ne vemo, "Kaj sem bil pred tem življenjem in kaj bom postal po tem življenju? " Življenje se nadaljuje. To je duhovno znanje. Ne vedo pa niti tega, da se življenje nadaljuje. Mislijo, "Po naključju, sem dobil to življenje, ki se bo končalo s smrtjo." Nobenega vpraševanja ni o preteklosti, sedanjosti ali prihodnosti. Sedaj pa uživajmo!" Temu se reče nevednost, tamasā, neodgovorno življenje. Torej ajñaḥ. Ajñaḥ pomeni tisti, ki nima znanja. In kdo nima znanja? Tamasā. Tisti, ki so v stanju nevednosti. Obstajajo tri stanja materialne narave: sattva, raja, tamás. Sattva-guna pomeni popolno jasnost, prakāśa. Trenutno je nebo prekrito z oblaki in sonce ni jasno. Vendar je nad oblaki sonce, vse jasno. V oblaku pa ni jasno. Podobno je tistim, ki so v sattva-guni, jasno vse. Tisti v tamo-guni, so popolnoma nevedni, tisti pa, ki so pomešani, niso niti v rajo-guni, niti v tamo-guni, prek medijev, se imenujejo rajo-guna. Tri gune. Tamasā. Zanima jih le trenutno telo in jih ne zanima kaj se bo zgodilo. in se jim niti ne sanja kaj je bilo prej. Še na enem mestu je to opisano. nūnaṁ pramattaḥ kurute vikarma (SB 5.5.4). Pramattaḥ, tako kot norec. Ne ve, zakaj je ponorel. Pozabi. In glede na svoja dejanja, ne ve kaj se bo zgodilo v prihodnje. Norec.

Tako da je ta civilizacija, sodobna civilizacija, kot civilizacije norcev. Ne poznajo svojega prejšnjega življenja prihodnje pa jih ne zanima. Nūnaṁ pramattaḥ kurute vikarma (SB 5.5.4). Povsem so posvečeni grešnim dejavnostim, ker no poznajo prejšnjega življenja. Tako kot pes. Ne ve zakaj je postal pes in ne kaj bo v naslednjem življenju. Pes bi lahko torej v prejšnjem življenju bil predsednik vlade vendar, ko dobi življenje psa, to pozabi. To je še en vpliv iluzije (māyā). Prakṣepātmikā-śakti, āvaraṇātmikā-śakti. Māyā ima dvoje moči. Če je nekdo po svojih preteklih grešnih aktivnosti postal pes, in če bi se spomnil "bil sem predsednik vlade, zdaj pa sem postal pes" bi bilo zanj življenje nemogoče. Zato māyā prekrije njegovo znanje. Mṛtyu. Mṛtyu pomeni pozabiti vse. Temu se reče mṛtyu Tako, da imamo izkušnjo dan in noč. Ko ponoči sanjamo v posebni atmosferi, ločenem življenju, pozabimo na to telo, "sem v ležečem položaju. Moje telo leži v zelo lepem stanovanju, zelo lepi posteljnini." Ne. Recimo, da postava na ulici ali pa je na griču. Torej se zanima, v sanjah, zanima se... Vsakdo od nas se zanima za trenutno telo. Preteklo telo pozabimo . To je nevednost. Hja, nevednost. Bolj ko se povzdignjenemo iz nevednosti do znanja, bolj smo v Življenju uspešni. Če pa ostanemo pri nevednosti, uspeha ne bo. To je zavrženo življenje. Torej, naše gibanje za zavest Krišne osebo povzdigne iz nevednosti do znanja. Da je celoten načrt vedske literature: osebo odrešiti. Krišna pravi v Bhagavad-giti o bhaktah - ne za vse - teṣāṁ ahaṁ samuddhartā mṛtyu-saṁsāra-sāgarāt (BG 12.7). Še ena:

teṣāṁ evānukampārtham
aham ajñāna-jaṁ tamaḥ
nāśayāmy ātma-bhāva-stho
jñāna-dīpena bhāsvatā
(BG 10.11)

Za bhakte... Nahaja se v srcu vsakogar, ampak bhakti, ki Krišno poskuša razumeti, mu le-ta pomaga. Pomaga. Za abhakte, ki jih ne zanima ... Takšni so kot živali, prehranjevanje, spanje, spolnost in obramba. Ni jim mar za nič, razumeti Boga ali svojega odnosa z Bogom. Za njih mislijo, da ni Boga, in Krišna pravi tudi: "Da, ni Boga. Spi sedaj." Zato je sat-Sanga potrebna To je sat-Sanga, satāṁ prasaṅgāt. Z druženjem z bhaktami prebudimo svojo radovednost o Bogu. Zato so potrebni centri. Toliko centrov ne odpiramo po nepotrebnem. Ne, to je v korist človeški družbi.