SL/Prabhupada 0045 - Predmet znanja se imenuje Jneyam
Lecture on BG 13.1-2 -- Paris, August 10, 1973
Prabhupāda:
- prakṛtiṁ puruṣaṁ caiva
- kṣetraṁ kṣetra-jñam eva ca
- etad veditum icchāmi
- jñānaṁ jñeyaṁ ca keśava
- (BG 13.1)
To je poseben privilegij človeškega bitja, da lahko razume naravo, te vesoljne manifestacije, in uživalca materialne narave, in je lahko popolnoma seznanjen s tem kaj je predmet znanja, jñeyam. Obstajajo tri stvari, jñeyam, jñāta, in jñāna. Predmet znanja, vedec (tisti ki ima znanje) se imenuje jñāta, in predmet znanja se imenuje jñeyam. In proces s katerim nekdo lahko razume, ta se imenuje jñāna (znanje). Takoj ko govorimo o znanju, morajo biti tu, tri stvari Predmet znanja, oseba, ki poskuša vedeti (si pridobiti znanje) in proces s katerim je predmet znanja dosežen. Tako nekateri od njih... Ravno tako kot materialistični znanstveniki, poskušajo spoznati prakṛti. Toda ne poznajo puruṣe. Prakṛti- pomeni uživano; puruṣa- pomeni uživalec. Pravzaprav je uživalec Krišna. On je izvorni uživalec. To bo potrjeno od Arjune: puruṣaṁ śāśvatam. "Ti si izvorni uživalec, puruṣam." Krišna je uživalec, in vsi mi- živa bitja, in prakṛti, narava, vse je namenjeno, da je uživano od Krišne. To je Krišnovo... Še en puruṣa, mi živa bitja. Mi nismo puruṣa. Mi smo tudi prakṛti. Mi smo, da smo uživani. Toda v tem materialnem stanju, mi poskušamo biti puruṣa, uživalec. To pomeni, da ko prakṛti, oziroma živa bitja, hočejo postati puruṣa, to je materialno stanje. Če ženska hoče postati moški, to je nenaravno, podobno ko živa bitja, ki so po naravi namenjena da so uživana ... Primer, ki smo ga dali že kar nekajkrat, da ta prst ujame nekaj dobre hrane, toda dejansko prsti niso uživalec. Prsti lahko pomagajo pravemu uživalcu, to je želodcu. Lahko poberejo nekaj dobre hrane in jo dajo v usta, in ko gre ta v želodec, pravi uživalec, vsi prakṛtiji, Vsi deli telesa, vse okončine telesa, čutijo zadovoljstvo. Tako je uživalec želodec, ne kak drug del telesa. Obstaja zgodba v Hitopaniṣad, Hitopadeśa, iz katere je prevedena Aesopova basen. Tam, tam je zgodba: udarendriyānām. Udara. Udara pomeni ta trebuh, in indriya pomeni čutila. Tam je zgodba o udarendriyānām. Čutila, vsa čutila se dobijo skupaj na sestanku. In pravijo tako: "Mi smo delovna, čutila..." (o.p.): Zakaj je odprto? "Mi delamo." Noga je rekla: "Da, jaz, cel dan hodim." Roka je rekla: "Da, Jaz cel dan delam, karkoli mi telo reče: "Ti pridi sem in poberi hrano, prinašam stvari za kuhati, jaz tudi kuham." Potem oči, rekle so da: "Mi gledamo." Vsaka okončina po dolžini telesa, so začele protese da, "Nič več, ne bomo delale samo za želodec, ki samo je. Mi vsi delamo, a ta človek oziroma ta želodec pa samo je." In tako, protest... Tako kot kapitalist in delavec. Delavec pod, gre protestirat, ne bomo več delali. Tako vse te okončine, deli telesa, so protestirali, in po dveh, treh dneh, ko so se spet srečala, so se med seboj pogovarjala kako: "Zakaj postajamo tako šibka? Sedaj še delati ne moremo." Noge so prav tako rekle: "Da, počutimo se zelo šibke." Roke tudi čutijo šibkost, vsi. Torej kaj je vzrok? Vzrok... Potem želodec reče: "Zato ker jaz ne jem. Torej če hočete ostati močna, potem mi morate dati za jesti. Drugače... Torej jaz sem uživalec. Vi niste uživalec. Vi morate zagotoviti stvari za moje uživanje. To je vaša pozicija." Tako so razumela: "Da, ne morem direktno uživati. To ni mogoče." Užitek mora priti skozi želodec. Vzameš eno rasgulo (sladkarija), vi prsti, ne morete uživati. Vi daste ustom, in ko pride do želodca, takoj pride energija. Ne samo da prsti uživajo, oči, vsi drugi deli čutijo zadovoljstvo in tudi moč. Podobno, pravi uživalec je Krišna. Krišna pravi:
- bhoktāraṁ yajña-tapasāṁ
- sarva-loka-maheśvaram
- suhṛdaṁ sarva-bhūtānāṁ
- jñātvā māṁ śāntim ṛcchati
- (BG 5.29)