SL/Prabhupada 0159 - Veliki načrti za izobraževanje ljudi, da bodo trdo delali

From Vanipedia
Jump to: navigation, search

Veliki načrti za izobraževanje ljudi, da bodo trdo delali
- Prabhupāda 0159


Lecture on SB 5.5.15 -- Vrndavana, November 3, 1976

V velikih, velikih mestih kot so Kalkuta, Bombaj, London, New York, vsi zelo trdo delajo. V velikih mestih človek ne more z lahkoto priti do hrane. Ne. Vsi morajo delati. In vsi trdo delajo. Mislite, da so vsi v enakovrednem položaju? Ne. To ni možno. Usoda. Usoda. Človek lahko trdo dela podnevi in ponoči, 24 ur na dan. In preprosto ne dobi več kot dva čapatija. To smo videli v Bombaju. Živijo v tako bednih razmerah, da morajo imeti celo podnevi prižgano petrolejko. Takšen je njihov dom in živijo v tako umazanih razmerah. Ali to pomeni, da vsi v Bombaju živijo zelo razkošno? Ne. V vseh mestih se dogaja podobno. Ni možno. Človek svojega ekonomskega položaja preprosto ne more izboljšati z trdim delom. To ni možno. Če trdo delaš ali pa ne, boš dobil tisto kar ti je usojeno. Zato bi morali svojo energijo koristno uporabiti... mal-loka-kāmo mad-anugrahārthaḥ. Energijo bi morali izkoristiti z namenom, da bi zadovoljili Kṛṣṇo. To bi morali storiti. Energijo bi morali izkoristiti za ta namen, ne pa da jo po nepotrebnem trošimo za lažne upe "Postal bom srečen. Storil bom to. Storil bom ono. Denar bom zaslužil na tak način." Obstaja zgodba o lončarju, ki načrtuje. Ima nekaj loncev in načrtuje. "Imam štiri lonce, ki jih bom prodal. Zaslužil bom nekaj denarja in nato bom imel deset loncev. Teh deset loncev bom prodal in nekaj zaslužil. Nato bom imel dvajset, trideset, štirideset loncev. Na ta način bom postal milijonar. In potem se bom poročil ter svojo ženo nadziral na tak in tak način. In če bo nepokorna, potem jo bom takole brcnil." In ko je brcnil, je brcnil v lonce in vsi lonci so se razbili. (smeh) In tako je bilo njegovih sanj konec. Vidite? Na podoben način, tudi mi samo sanjamo. Imamo nekaj loncev in preprosto sanjamo o tem, kako se bo število loncev povečevalo, na koncu pa je vsega konec. Ne domišljajte si, naredite načrt. To je... Guru, duhovni učitelj in vlada bi morali biti pozorni na to, da "Ti nepridipravi mogoče ne bodo načrtovali. Ti nepridipravi mogoče ne bodo načrtovali, da bodo srečni". Na yojayet karmasu karma-mūḍhān. Ta svet je karma-jagat. To je ta materialni svet. Ljudje imajo nagnjenja že v sebi, v čem je potem smisel? Loke vyayāyāmiṣa-madya-sevā nityāstu jantuḥ. Tako kot spolno življenje. Spolno življenje je naravno. Da bi uživali v spolnosti, ni potrebna nobena univerzitetna izobrazba. Ljudje bodo v tem uživali. "Nikogar ni potrebno naučiti kako se joka, kako se smeje ali kako uživati v spolnosti". To je bengalski pregovor. Vse te stvari so prirojene. Za to karmo ne potrebujete nobene izobrazbe. Sedaj na veliko načrtujejo kako bodo ljudi izobraževali, da bodo trdo delali. To je potrata časa. Izobraževalne institucije bi morale ljudi učiti kako postati zavestni Kṛṣṇe, ne pa da jih učijo kako postati to ali ono. To je potrata časa, ker ti programi ne bodo nikoli uspešni. Tal labhyate duḥkhavad anyataḥ sukhaṁ kālena sarvatra gabhīra-raṁhasā. Naravni zakoni delujejo, prakṛteḥ kriyamāṇāni guṇaiḥ karmāṇi sarvaśaḥ (BG 3.27). V naši vedski civilizaciji so bili ljudje zadovoljni s položajem, ki so ga imeli kot brāhmaṇe, kṣatriye, vaiśye ali śūdre. Karkoli so po Božji milosti imeli, so bili s tem zadovoljni. In resnična energija je bila usmerjena v to, kako postati upravičeni do Kṛṣṇove milosti. Potrebno je, da se naučimo kako se predati Kṛṣṇi. Ahaṁ tvāṁ sarva-pāpebhyo mokṣayiṣyāmi (BG 18.66). To je zaključek. V Indiji vidimo, da so veliki modreci, ṛṣiji, napisali veliko knjig, ampak živeli so v preprostih kolibah. Samo kralji, kṣatriye so, ker so morali vladati, gradili velike palače. In nihče drug. Živeli so zelo preprosto življenje, zelo preprosto življenje. Časa niso zapravljali za tako imenovani ekonomski razvoj, gradnjo nebotičnikov, podzemnih železnic in tako naprej. Vedska civilizacija ni bila takšna. To je demonska civilizacija.