SL/Prabhupada 0161 - Vaišnave sočustvujejo s trpečim človeštvom



His Divine Grace Srila Bhaktisiddhanta Sarasvati Gosvami Prabhupada's Disappearance Day, Lecture -- Los Angeles, December 9, 1968

Če strogo poskušamo služiti duhovnemu učitelju in njegovim navodilom, potem nam bo Kṛṣṇa dal vse ugodnosti. To je ta skrivnost. Čeprav sem mislil, da ni nobenih možnosti, sem navodila vzel nekoliko resno, ko sem proučeval komentar k Bhagavad-gīti, ki ga je napisal Viśvanātha Cakravartī Ṭhākura. V Bhagavad-gīti je verz: verse vyavasāyātmikā-buddhir ekeha kuru-nandana (BG 2.41). V komentarju k temu verzu Viśvanātha Cakravartī Ṭhākura pravi, da bi morali besede duhovnega učitelja sprejeti kot svoje življenje in dušo. Navodila duhovnega učitelja bi morali izvrševati zelo resno, ne da bi pri tem skrbeli za svoje osebne koristi ali izgube. V tem duhu sem polagoma poskušal in dal mi je vse ugodnosti, da sem mu lahko služil. Prišlo je do tega, da sem v tej starosti prišel v vašo deželo. Tudi vi ste to gibanje vzeli resno in se ga trudite razumeti. Sedaj imamo tudi nekaj knjig. To gibanje torej že ima nekaj trdnih temeljev. Ob tej priložnosti, ko se spominjamo odhoda mojega duhovnega učitelja in ker poskušam izvršiti njegovo voljo, bom podobno tudi jaz vas prosil, da izvršite isti ukaz preko moje želje. Jaz sem star človek, vsak trenutek lahko umrem. To je naravni zakon. Nihče ga ne more ustaviti. To torej ni nepričakovano. Vendar vas na ta ugodni dan odhoda mojega duhovnega učitelja prosim, da vsaj do neke mere poskušate razumeti bistvo gibanja za zavest Kṛṣṇe. Morali ga boste poskusiti nadaljevati. Zaradi pomanjkanja te zavesti ljudje trpijo. Tako kot dnevno molimo o bhaktah,

vāñchā-kalpatarubhyaś ca
kṛpā-sindhubhya eva ca
patitānāṁ pāvanebhyo
vaiṣṇavebhyo namo namaḥ

Vaišnava oziroma Gospodov bhakta svoje življenje posveti za dobrobit ljudi. Večina vas pripada krščanski skupnosti in veste kako je Gospod Jezus Kristus rekel, da je žrtvoval samega sebe za vaše grešne aktivnosti. To je odločnost Gospodovega bhakte. Ni jim mar za osebno udobje. Ker ljubijo Kṛṣṇo oziroma Boga, ljubijo tudi vsa živa bitja, saj so vsa živa bitja v odnosu s Kṛṣṇo. Podobno bi se morali naučiti tudi vi. Gibanje za zavest Kṛṣṇe pomeni postati Vaišnava in sočustvovati s trpečim človeštvom. Na sočustvovanje s trpečim človeštvom lahko gledamo iz različnih zornih kotov. Nekdo na trpeče človeštvo gleda s telesnega vidika življenja. Nekateri poskušajo odpreti bolnice, da bi olajšali trpljenje bolnih. Nekateri poskušajo deliti hrano v državah, ki jih je prizadela revščina. Vse te stvari so zagotovo zelo lepe, ampak človeštvo dejansko trpi zaradi pomanjkanja zavesti Kṛṣṇe. Ta telesna trpljenja so začasna, niti jih po naravnih zakonih ne moremo ustaviti. Predpostavimo, da v neki revni državi razdelite nekaj hrane, to ne pomeni, da ta pomoč razreši celoten problem. Resnično dobrodejno delo je, da vsakega človeka pozovemo k zavesti Kṛṣṇe.