SL/Prabhupada 0219 - Odreči se tej nespametni ideji, da bi bil gospodar

From Vanipedia
Jump to: navigation, search

Odreči se tej nespametni ideji, da bi bil gospodar
- Prabhupāda 0219


Lecture on SB 7.9.24 -- Mayapur, March 2, 1976

V vaši državi je osemdeset, devetdeset odstotkov ljudi okuženih z malarijo, ali pa imajo sifilis. Kje je tu potem razlika? Zakaj delate...? Zakaj bi moral strokovnjak za medicino delati razliko med "Ta bolezen je boljša od te?" Bolezen je bolezen. Pravzaprav je to dejstvo. Govorite, da "Trpimo zaradi malarije. To je boljše, kot če bi trpeli za sifilisom." Ne. Bolezen je bolezen. Podobno, ali Brahmā ali mravlja, bolezen je, kako postati gospodar. To je bolezen. Zato, pride Krišna, da bi ozdravil to bolezen, če povemo preprosto, "Neumnež, ti nisi gospodar, ti si sluga. Predaj se mi." To je zdravilo za bolezen. Če se nekdo strinja, da: "Nič več, āra nāre bapa, "Nič več ne bom poskušal postati gospodar," potem je to zdravilo za bolezen.

Zato reče Caitanya Mahāprabhu, kot tudi Prahlāda Mahārāja, nija bhṛtya-pārśvam: (SB 7.9.24) "Vključi me kot slugo Tvoje sluge." Isto stvar je rekel Caitanya Mahāprabhu, gopī-bhartur pada-kamalayor dāsa-dāsa-anudāsaḥ (CC Madhya 13.80). To gibanje za zavest Krišne pomeni, da se moramo odpovedati tej nesmiselni ideji, da bi postali gospodarji. To je zavest Krišne. Moramo se naučiti, kako postati sluge. Ne le sluge, sluga od sluge, od sluge... To je zdravilo. Zato Prahlāda Mahārāja reče, "Sedaj sem razumel ves nesmisel okrog tega, kako postati gospodar. Moj oče je prav tako želel postati gospodar. S tem znanjem, sem sedaj popoln. Ni koristi v tem, da postaneš gospodar. Boljše je, če mi želiš milostno podeliti blagoslove, me na prijazen način naredi za slugo od Tvoje sluge." To je blagoslov. Tako da je oseba, ki se nauči, kako postati sluga Krišnine sluge, popolna. Zato Caitanya Mahāprabhu reče, tṛṇād api sunīcena taror api sahiṣṇunā. Sluga mora tolerirati. Tolerirati. Včasih gospodar naloži svoji slugi precej stvari, zaradi česar ta postane vznemirjen. A vseeno, mora sluga naloge izvršiti in tolerirati pritisk. To je popolnost. V Indiji je običaj, ko se ima oseba namen poročiti, so njegovi... To je običaj. Njegova mama vpraša ženina, "Moj dragi sin, kam odhajaš?" Sin odvrne, "Mama, pripeljal ti bom služabnico." Tak je sistem. "Mama, pripeljal ti bom služabnico." To pomeni "Moja žena, tvoja snaha, ti bo služila kot služabnica." To je vedska civilizacija.

Ko je šel Krišna s svojimi šestnajst tisočimi ženami v Hastināpuro, je Draupadī... Naravno je, da ženske med sabo govorijo o svojih možeh. To je naravno. Draupadī je pri vsaki ženi od Krišne poizvedovala. Ne ravno pri vseh. Nemogoče je, šestnajst tisoč. Vsaj pri najpomembnejših kraljicah, začevši pri... Katera je (nejasno)? Ja, Rukmiṇī. Tako da je vsaka od njih opisovala svoje poročno slavje, da "Moj..." Rukmiṇī je razložila, da je "Moj oče me je želel dati Krišni, a se starejši brat ni strinjal s tem. Želel je, da bi se poročila z Śiśupalom. Ta ideja mi ni bila všeč. Zato sem Krišni napisala zasebno pismo, v njem napisala "Svoje življenje sem posvetila tebi, toda situacija je taka. Prosim pridi in me ugrabi." Zato me je Krišna ugrabil in naredil za svojo služabnico." Kraljičina hčerka, kraljeva hčerka... Vse tam prisotne so bile kraljeve hčerke. Niso bile hčerke navadnih oseb. Vendar so si želele postati Krišnove služabnice. To je ta ideja, postati sluga in postati služabnik. To je ideal človeške civilizacije. Vsaka žena bi morala poskusiti postati moževa služabnica, in vsak mož bi moral postati stokratni služabnik Krišne. To je indijska civilizacija, ne da "Imata mož in žena enakovredne pravice." To gibanje je prisotno v Evropi, v Ameriki. "Enakovrednost." To ni vedska civilizacija. Vedska civilizacija je to, da bi moral biti mož iskren sluga Krišni, in žena iskrena služabnica možu.