SL/Prabhupada 0236 - Brahmana in Sanjasi lahko prosita za miloščino, toda ne Kšatrija, Vajšnava
Lecture on BG 2.4-5 -- London, August 5, 1973
Zato je Caitanya Mahāprabhu rekel, da viṣayīra anna khāile malīna haya mana (CC Antya 6.278). Tako velike osebnosti padejo navzdol, ker so vzele denar od njih, anna. Če me preskrbljuje nekdo, ki je preveč materialističen, bo to imelo name vpliv. Tudi jaz bom postal materialist. Prav tako bom postal materialist. Zato je Caitanya Mahāprabhu opozoril, da "Tisti, ki so vajšnave, tisti, ki niso bhakte, naj od njih ne sprejmejo ničesar, ker jim bo to le onesnažilo um." Zato brahmana in vajšnava denarja ne sprejemata direktno. Sprejmeta bhikṣo. Bhikṣo, bhikṣo lahko... tako kot tu piše bhaikṣyam. Śreyo bhoktuṁ bhaikṣyam apīha loke (BG 2.5). Ko nekoga vprašaš... Bhikṣo je včasih vseeno prepovedano vzeti od osebe, ki je preveč materialistična. Toda, bhikṣā, je dovoljena za sanjasija, brahmana. Zato Arjuna govori o temu, da "Namesto da bi ubil, tako velike guruje, ki so tako velike osebnosti, mahānubhāvān..." Tako da bhaikṣyam. Za kšatrijo... Brahmana, sanjasi lahko prosita za miloščino, toda ne kšatrija, ne vajšnava. To ni dovoljeno. Tako kot... Arjuna je bil kšatrija. Tako da, on reče, "Bolje, da vzamem poklic brahmana, in prosim od vrat do vrat, kot da uživam v kraljestvu s tem, da ubijem svojega guruja." To je bil njegov predlog. Gledano celostno, je bil Arjuna zaslepljen -zaslepljen v smislu, da je pozabil na svojo dolžnost. On je kšatrija, njegova dolžnost je, da se bori; neglede na nasprotno stran, čeprav je sin, kšatrija ne bo omahovala pri tem, da ubije svojega sina, če je ta škodljiv. Podobno kot nebi sin omahoval pri uboju svojega očeta, če je ta škodljiv. To je ta striktna dolžnost kšatrije, brez premisleka. Kšatrija ne more premišljevati o tem. Zato je Krišna rekel, klaibyam: "Ne bodi strahopeten. Zakaj postajaš strahopeten?" Te teme se dogajajo. Kasneje, mu bo Krišna dal pravi duhovni nasvet. To je.. navadni pogovori potekajo med prijatelji.
To je uredu. Hvala.