SL/Prabhupada 0243 - Učenec pride h guruju po razsvetlitev

From Vanipedia
Jump to: navigation, search

Učenec pride h guruju po razsvetlitev - Prabhupāda 0243


Lecture on BG 2.9 -- London, August 15, 1973

Pradyumna: Prevod, "Sañjaya je rekel: kljub povedanemu, je Arjuna, kaznovalec sovražnikov, Krišni rekel, "Govinda, ne bom se boril," in utihnil."

Prabhupāda: Arjuna je v prejšnjem verzu rekel, da "V tem boju ne vidim smisla, ker so na drugi strani moji sorodniki, s tem, ko bi jih ubil, četudi zmagam, kakšna je vrednost tega?" To smo že razložili, da je tovrstna odpoved včasih v stanju ignorance. V resnici, nima neke inteligentne podlage. Na ta način, evam uktvā, ko reče, "Ni profita v tem, da se borim." Evam uktvā, "s tem, ko to reče," hṛṣīkeśam, govori gospodarju čutov. In v prejšnjem verzu, je rekel, śiṣyas te 'haṁ prapannam: (BG 2.7) "Jaz sem tvoj predani učenec." Tako je Krišna postal guru in Arjuna njegov učenec. Predhodno sta se pogovarjala kot prijatelja. Toda, tak prijateljski pogovor ne more odločiti o resnejših vprašanjih. Ko gre za pomembno temo, mora biti ta povedana med avtoritetami.

Tako da, hṛṣīkeśam, kot sem že večkrat pojasnil. Hṛṣīka pomeni čute in īśa pomeni gospodar. Hṛṣīka-īśa, skupaj združena v: Hṛṣīkeśa. Podobno velja za Arjuno. Guḍāka īśa. Guḍāka pomeni temo in īśa... tema pomeni ignoranco.

ajñāna-timirāndhasya
jñānāñjana-śalākayā
cakṣur-unmīlitaṁ yena
tasmai śrī-guruve namaḥ

Gurujeva dolžnost je... A śiṣya, učenec, pride h guruju po razsvetlitev. Vsi se rodijo neumni. Vsi. Tudi ljudje, ker, po evoluciji, prihajajo iz živalskega kraljestva, tako da je rojstvo isto, ignoranca, tako kot pri živalih. Zatorej, čeprav je nekdo človek, potrebuje izobrazbo. Živali ne morejo prejeti izobrazbe, toda človek jo lahko. Zato śāstre pravijo, nāyaṁ deho deha-bhājāṁ nṛloke kaṣṭān kāmān arhate vid-bhujāṁ ye (SB 5.5.1). Večkrat sem že citiral ta verz in sedaj... Zelo težko moramo delati v pogojih, ki so nižja od človeških, zgolj za štiri potrebe v življenju: jedenje, spanje, spolnost in obramba. Čutno zadovoljstvo. Glavni predmet je čutno uživanje. Zato mora vsak naporno delati. Toda v človeški obliki življenja, da Krišna na voljo toliko objektov, inteligenco. Naš standard življenja si lahko naredimo za zelo udoben, toda z namenom, da dosežemo popolnost v zavesti Krišne. Uredu je, če živite udobno. Toda ne živite, kot živali, s tem da preprosto povečujete čutno zadovoljstvo. Ljudje si prizadevajo za udobno življenje, toda želijo živeti udobno za čutno zadovoljevanje. To je napaka moderne civilizacije. Yuktāhāra-vihāraś ca yogo bhavati siddhiḥ. V Bhagavad-gīti piše yuktāhāra. Ja, morate jeste, morate spati, morate zadovoljiti svoje čute, za obrambo se morate organizirati - kolikor je potrebno, toda ne posvetite temu preveč pozornosti. Jesti moramo, yuktāhāra. To je dejstvo. Toda ne atyāhara. Rūpa Gosvāmī je v svoji Upadeśāmṛti svetoval,

atyāhāraḥ prayāsaś ca
prajalpo niyamagrahaḥ
laulyaṁ jana-saṅgaś ca
ṣaḍbhir bhaktir vinaśyati
(NOI 2)

Če želite napredovati v duhovni zavesti - ker je to edini cilj v življenju - potem naj ne bi jedli več, atyāhāraḥ, ali zbirali več. Atyāhāraḥ prayāsaś ca prajalpo niyamagrahaḥ. To je naša filozofija.