SL/Prabhupada 0253 - Prava sreča je opisana v Bhagavad-giti

From Vanipedia
Jump to: navigation, search

Prava sreča je opisana v Bhagavad-giti - Prabhupada 0253


Lecture on BG 2.8 -- London, August 8, 1973

Pradyumna:

na hi prapaśyāmi mamāpanudyād
yac chokam ucchoṣaṇam indriyāṇām
avāpya bhūmāv asapatnam ṛddhaṁ
rājyaṁ surāṇām api cādhipatyam
(BG 2.8)

Prevod, "Ne najdem načina, kako pregnati žalost, ki mi osušuje moje čute. Tega ne bom sposoben uničiti, četudi dobim, neprekosljivo kraljestvo na zemlji, najvišjo oblast, tako, kot jo imajo polbogovi v nebesih." Prabhupāda: Na hi prapaśyāmi mamāpanudyād. To je položaj materialne eksistence. Včasih smo v zagati. Ne samo včasih. Zmeraj smo, toda mi rečemo včasih, zato, ker poskušamo, da bi šli skozi težavnosti, in temu poizkusu, pravimo sreča. V bistvu tu sreče ni. Toda včasih, z upanjem, da: "S tem poskusom, bom v prihodnosti postal srečen,"... Tako imenovani znanstveniki sanjajo: v prihodnosti, ne bo smrti." Tako zelo veliko jih sanja. Toda tisti, ki so razumski ljudje, pravijo: "Ne zaupajte v prihodnost, vseeno kako prijetna je."

To je dejanska pozicija. Na hi prapaśyāmi mamāpanudyād. Zato se je približal Krišni: śiṣyas te 'ham (BG 2.7). "Jaz sedaj postanem tvoj śiṣya." "Zakaj si prišel do Mene?" "Ker me nihče drug ne more rešiti pred tem nevarnim položajem." To je pravi čut. Yac chokam ucchoṣaṇam indriyāṇām (BG 2.8). Ucchoṣaṇam. Ko smo postavljeni v velike težave, to osuši obstoj čutov. Nobeno čutno uživanje nas ne more osrečiti. Ucchoṣaṇam indriyānām. Tu, sreča pomeni čutno uživanje. Pravzaprav to ni sreča. Prava sreča je opisana v Bhagavad-gīti: atīndriyam, sukham atyantīkaṁ yat tat atīndriyam (BG 6.21). Prava sreča, atyantikam, najvišja sreča, ni uživana s strani čutov. Atīndriya, presegati, transcendentalno glede na čute. To je prava sreča. Toda mi smo vzeli srečo kot čutno uživanje. Nihče ne more postati srečen s pomočjo čutnega uživanja. Ker smo v materialni eksistenci. In naši čuti so lažni čuti. Pravi čuti - duhovni čuti. Tako da, moramo obuditi našo duhovno zavest. Uživamo lahko s pomočjo duhovnih čutov. Sukham atyantikaṁ yat atīndriya (BG 6.21). Preseganje čutov. Preseganje čutov pomeni... Ti čuti, pomenijo pokrivala. Tako kot sem jaz to telo. Pravzaprav, jaz nisem to telo. Jaz sem duhovna duša. Toda to je pokrivalo mojega pravega telesa, duhovnega telesa. Podobno ima duhovno telo, duhovne čute. Ne da nirākāra. Zakaj nirākāra? Je stvar zdrave pameti. Tako kot če imaš, eno ali dve roki, imaš dve roki. Zato, ko je roka pokrita z nekim blagom, blago dobi obliko te roke. Ker imam jaz roko, ima moja obleka roko. Ker imam noge, ima moja obleka, pokrivalo, noge. Je stvar zdrave pameti. Od kod je prišlo to telo? Telo je opisano kot: vāsāṁsi, oblačilo. Oblačilo pomeni, da je narejeno, glede na telo. To je oblačilo. Ne, da je moje telo narejeno v skladu z oblačilom. To je stvar zdrave pameti. Ko imam na majici rokave, je to moje subtilno telo ali grobo telo, torej, originalno, duhovno, imam roke in noge. Drugače, kako bi bilo? Kako se razviješ?