SL/Prabhupada 0259 - Znova postavljen na transcendentalno platformo, kako ljubiti Krišno



Lecture -- Seattle, September 27, 1968

Lahko kdo od vas, prisotnih na tem sestanku, trdi, da ni sluga nikomur ali ničemur? Mora biti, saj je to njegova ustavna pozicija. Težavnost je v tem, da s tem, ko služimo čute, ne rešimo težav, bed. Trenutno se lahko zadovoljim s tem, ko se predam intoksikaciji, pod vplivom te intoksikacije, si lahko mislim, da "nisem nikograšnji sluga. Da sem svoboden," toda to je umetno. Takoj, ko halucinacija izgubi na moči, oseba znova postane sluga. Znova sluga. Tako da, to je naša pozicija. Toda zakaj je ta boj prisoten? Prisiljen sem v služenje, toda ne želim služiti. Kakšna je prilagoditev? Prilagoditev je zavest Krišne, če postaneš Krišnov sluga, bodo tvoje aspiracije, po tem, da bi postal gospodar, in sočasno s tem, tvoje aspiracije po svobodi, nemudoma dosežene. Tako kot lahko tu vidite sliko Krišne in Arjune. Krišna je Najvišji Gospod. Arjuna je živo bitje, živo bitje, človek, toda kot prijatelj Krišne, ga ima zelo rad. Krišna je, v zameno za njegovo prijateljsko ljubezen, postal njegov vozač, njegov sluga. Podobno, če postane vsak od nas znova nameščen na transcendentalno platformo, kjer ljubi Krišno, potem bodo naše aspiracije po vladanju izpolnjene. Tega v sedanjosti še ne poznamo, toda če pristanemo na služenje Krišne, bomo postopoma videli, kako nas Krišna služi. To je vprašanje realizacije. Toda, če želimo zapustiti služenje materialnega sveta, čutov, potem moramo svoj odnos služenja prepeljati h Krišni. To se imenuje zavest Krišne.

kāmādīnāṁ kati na katidhā pālitā durnideśās
teṣāṁ mayi na karuṇā jātā na trapā nopaśāntiḥ
sāmpratam aham labdha-buddhis
tvām āyātaḥ niyuṅkṣvātma-dāsye
(CC Madhya 22.16)

Nek bhakta se moli h Krišni, da "V svojem življenju sem tako dolgo služil svoje čute." Kāmādīnām. Kāma pomeni čute, poželenje. "Tako da, tudi tisto, česar naj nebi, sem vseeno, po nareku svojih čutov." Nekdo pač mora. Ko je oseba suženj ali sluga, je prisiljena v to, da naredi nekaj, česar noče. V to je prisiljena. Tako da, tukaj bhakta priznava, da "Po nareku svojega poželenja sem naredil, nekaj, kar naj nebi, toda vseeno sem to naredil." Uredu, naredil si to, služil si svoje čute. To je uredu. "Toda težavnost je v tem teṣāṁ karuṇā na jātā na trapā nopaśāntiḥ. Služil sem jim, toda ugotovil sem, da niso zadovoljeni. Niso zadovoljeni. To je moja težava. Niti čuti niso zadovoljeni, niti jaz, čuti niso tako prijazni, da bi mi dali olajšanja, pokojnino za to služenje. To je moj položaj." Če bi to prej opazil, mogoče, če bi to prej začutil, "Toliko let sem služil svoje čute, sedaj so ti zadovoljeni..." Ne, Niso zadovoljeni. Še naprej ukazujejo. Dalje ukazujejo. "Zelo sem..." Seveda je zelo naravno, toda, s tem, lahko pridem do zaključka, nekateri od mojih študentov so rekli, da se jim bo mama, sedaj že v zrelih letih življenja, poročila. Le poglejte. Ima odrasle otroke. Nekdo se je prav tako pritožil, da se je njegova babica prav tako poročila. Zakaj? Le poglejte. Čuti so pri petinsedemdesetih, petdesetih letih še zmeraj močni, in osebi narekujejo: "Ja, to moraš storiti."