SL/Prabhupada 0302 - Ljudje se ne nagibajo k predaji



Lecture -- Seattle, October 2, 1968

Prabhupāda: Tako da beremo iz Učenj Gospoda Caitanye. Začeli smo že na našem prejšnjem srečanju, sedaj bomo znova prebrali. Ti boš prebral? Ja.

Tamāla Kṛṣṇa: Stran devetindvajset, toda kje ste končali z branjem?

Prabhupāda: Preberi od koder hočeš, to bo uredu. Ja.

Tamāla Kṛṣṇa: Uredu. "V Bhagavad-gīti se seznanimo s svojo ustavno naravo individualne osebe, kot dušo. Oseba ni materija. Oseba je duhovna duša, delček Najvišje duše, Absolutne resnice, Božanske osebnosti. Prav tako se naučimo, da je dolžnost duhovne duše predaja, oseba je le tako lahko srečna. Zadnji napotek v Bhagavad-gīti je ta, da naj se duhovna duša v popolnosti preda Najvišji duši, Krišni, da bo na ta način lahko realizirala srečo. Na tem mestu Gospod Caitanya odgovarja na Sanātanovo vprašanje, ponovi isto resnico, tode brez tega, da bi mu dal informacijo o duhovni duši, ki je že opisana v Gīti."

Prabhupāda: Ja. Stvar je ta, da je ustavna pravica duhovne duše, opisana zelo nazorno v Śrīmad Bhagavad-gīti. Sedaj, zadnji napotek v Bhagavad-gīti, kot je rekel Krišna, je sarva-dharmān parityajya mām ekaṁ śaraṇaṁ vraja (BG 18.66). Arjuno je naučil vse vrste jogijskih sistemov, vse vrste verskih ritualističnih procesov, žrtvovanj in filozofskih špekulacij, konstitucionalno pozicijo telesa, potem duše. Vse je On opisal v Bhagavad-gīti. In nazadnje je Arjuni rekel, "Moj dragi Arjuna, ker si Moj intimen, nadvse dragi prijatelj, sem ti povedal najbolj zaupni del Vedskega znanja." In kaj je to? "Preprosto, predaj se Mi." To je vse. Ljudje niso nagnjeni k predaji; zatorej se morajo naučiti toliko stvari. Tako kot na primer otrok, ima občutek, da se preda staršem in je srečen. Ni potrebe po učenju filozofije, da bi vedel, kako živeti srečno. Otrok je popolnoma odvisen od starševe nege, ob tem da je srečen. Preprosta filozofija. Toda, ker smo napredovali, civilizacijsko gledano, v znanju, želimo to preprosto filozofijo razumeti s pomočjo vseh teh žonglerskih besed. To je vse. Tako da, če se želite naučiti vse te žonglerije besed, potem vam v gibanju za zavest Krišne, tega ne bo manjkalo. Imamo na volumne knjig v zvezi s filozofijo. Toda, če sprejmete ta preprosti proces, da moramo... Bog je vse in mi smo delčki; zato je moja dolžnost, da služim in da se predam Bogu. To je vse. Caitanya Mahāprabhu je brez diskusije o ustavni poziciji, o filozofiji, o znanju, in vseh ostalih stvari, sistemov joge, začel pri priči, da je ustavna pozicija živega bitja ta, da služi najvišjega vse. To je... To je začetek učenja Caitanye Mahāprabhuja. To pomeni, da na tisti točki, kjer se učenja Bhagavad-gīte končajo, Caitanya Mahāprabhu nadaljuje. Ja. Nadaljuj.

Tamāla Kṛṣṇa: "On začne na točki, kjer je Krišna končal s Svojim navodilom. S strani velikih bhakt je sprejeto, da je Gospod Caitanya sam Krišna, in od točke, kjer je v Giti, končal s Svojimi navodili, nadaljuje s Svojimi navodili pri Sanātani. Gospod je Sanātani rekel, "Tvoja konstitucionalna pozicija je ta, da si čista duhovna duša. Da materialno telo ni tvoja prava identiteta, prav tako kot ne, tvoj um niti tvoja inteligenca, niti ne lažni ego, to niso prave identitete. Tvoja identiteta je, da si večen sluga Najvišjemu Gospodu, Krišni."

Prabhupāda: Sedaj, tu je nekaj pomembnih točk, da v naši samospoznaji, tisti, ki so na materialni platformi, mislijo, da je to telo, da "sem jaz to telo." Jaz sem to telo, telo pomeni čute. Zatorej moja zadovoljenost pomeni zadovoljenost čutov - čutno uživanje. To je materialna podlaga samorealizacije. To telo je prav tako jaz. Telo je jaz, um je jaz in duša je prav tako jaz. Jaz, sinonim. Telo, um in duša, vsi so... Vsi trije se skupaj nazivajo jaz. Na materialnem nivoju našega življenja, si mislimo, da je to telo jaz. Na subtilnejšem nivoju mislimo, da sta um in inteligenca jaz. Toda dejansko, jaz je za tem telesom, za umom, za to inteligenco. To je ta pozicija. Tisti, ki so materialno vezani na telesni koncept samorealizacije, se imenujejo materialisti. In tisti, ki so na konceptu uma in inteligence, se imenujejo filozofi in pesniki. Filozofirajo, ali nam dajo neko idejo v pesništvu, toda njihov koncept je še zmeraj napačen. Potem prideš do točke, kjer je duhovna platforma, ki se imenuje vdano služenje. To je razloženo s strani Caitanye Mahāprabhuja.