SL/Prabhupada 0511 - Pravo stradanje je stradanje duše, saj ne dobi dovolj duhovne hrane
Lecture on BG 2.25 -- London, August 28, 1973
Torej kdor sprejema to materialno telo kot zelo pomembno ... Tako kot prejšnji dan so prišli neki neumneži. Zelo so si želeli nahraniti telo. Tisti, ki stradajo, stradanje ... Stradanje v telesnem pojmu življenja. Vendar obstaja duhovno stradanje. Za to ne skrbimo. Materialno stradanje je morda prisotno, a to dejansko ni problem, ker je dovolj sredstev za vzdrževanje tega materialnega telesa. Resnično stradanje je stradanje duše. Duša ne dobiva duhovne hrane. To srečanje sedaj je namenjeno stradajoči duši. In takoj, ko dobimo nekaj duhovne hrane, takrat postanemo srečni. Tako je. Yayātmā suprasīdati (SB 1.2.6). Če ne dobite duhovne hrane, ne morete zadovoljiti duše. Isti primer, znotraj kletke je ptica. Če kletko zelo dobro operete, pobarvate in ptica v kletki joka, strada, kakšna civilizacija je to? Podobno smo mi, duše, zaprti znotraj tega telesa, zato je naša naravna težnja, da bi se osvobodili te kletke. Tako kakor se ptica bori, da bi bila osvobojena iz kletke. Podobno smo tudi mi, nismo srečni, da smo zaprti. Včeraj smo izvedeli iz Bhagavad-gīte, položaj duše je sarva-gataḥ. Duša lahko gre kamor koli. Se pravi, ima svobodo. Tisti, ki so duhovno napredni z mistično jogijsko močjo, lahko grejo kamorkoli želijo. Aṇimā, laghimā siddhi. V Indiji še vedno obstajajo jogiji, ki se zgodaj zjutraj okopajo v štirih dhamah: Hardwar, Jagannātha Purī, Rāmeśvaram in Dvārakā. Še vedno obstajajo jogiji. V eni uri se bodo kopali na štirih mestih. Sarva-gataḥ, hitrost. Usedli se bodo na eno mesto in po jogijskem postopku bodo v nekaj minutah vstali in se potopili sem, v to vodo. Recimo, da se v Londonu potopiš reko Temzo, in ko vstaneš, si v Kalkuti, Gangesu. Takšen je jogijski postopek. Sarva-gataḥ. Torej duša ima toliko svobode, sarva-gataḥ, da lahko gre kamor koli ji je všeč. Toda ovira je to telo, ki omejuje našo svobodo. Če se torej znebite tega materialnega telesa in imate duhovno telo ... Tako kot Nārada Muni, on se tudi lahko premakne kamor koli. Včasih gre v Vaikuṇṭhaloko ali včasih pride v materialni svet. Ima duhovno telo, prosto se lahko giblje kamor koli. V vesolje poskušajo potovati s strojem. Ni potrebe po stroju. Yantrārūḍhāni māyayā (BG 18.61). Stroj je izdelan iz māye. Toda vi imate svojo moč. Ta je zelo hitra. Zato je treba biti zelo previden, kako osvoboditi dušo iz tega materialnega telesa. To bi morala biti naša prva skrb. Toda tisti, ki se ukvarjajo samo s tem telesom, niso boljši od živali, krav in oslov. Sa eva go-kharaḥ (SB 10.84.13).