SL/Prabhupada 0650 - Pojdi ven iz te ujetosti s tem popolnim sistem joge - zavest Krišne



Lecture on BG 6.2-5 -- Los Angeles, February 14, 1969

Bhakta: "Kdor je v materialnem obstoju, je podvržen vplivu uma in čutov. V bistvu je čista duša v ta materialni svet zapletena zaradi umovega ega, ki si želi gospodovati nad materialno naravo. Zato bi moral biti um usposobljen tako, da ga blišč materialne narave ne privlači. Na tak način je pogojena duša lahko rešena. Nihče se ne bi smel degradirati z navezanostjo na čutne predmete. Bolj kot je nekdo navezan na čutne predmete, bolj se zaplete v materialni obstoj. Najboljši način za osvoboditev je, da um vedno vključujemo v služenje Kṛṣṇi. V tem verzu je za poudarjanje te točke uporabljena sanskrtska beseda hi, ki pomeni, da nekaj mora biti narejeno. Rečeno je tudi: 'Za človeka je um vzrok vezanosti in vzrok osvoboditve. S čutnimi predmeti zaposlen um je vzrok vezanosti in um, ki ni navezan na čutne predmete, je vzrok osvoboditve.' Zato je um, ki je vedno vpleten v zavest Kṛṣṇe, vzrok najvišje osvoboditve."

Prabhupada: Da. Ni možnosti. Za um, ki je vedno vključen v zavest Kṛṣṇe ni možnosti za vključitev v zavest māye. Bolj kot svoj um vključujemo v zavest Kṛṣṇe, bolj bomo pod sončno svetlobo, in ne bo možnosti, da bi zašli v temo. To je postopek. Če si želite, ste na svobodi. Lahko se zadržujete v sobi v temi, lahko pa tudi pridete na višek dnevne svetlobe. To je odvisno od vaše izbire. Toda ko pridete na sončno svetlobo, ni možnosti za temo. Tema je lahko izkoreninjena s svetlobo, svetloba pa ne more biti prekrita s temo. Recimo, da ste v temni sobi. Prinesete eno svetilko. In teme ni več. Če pa vzamete nekaj temnega in greste na sončno svetlobo, bo tema izginila. Torej kṛṣṇa sūrya-sama māyā andhakāra (CC Madhya 22.31). Kṛṣṇa je prav kot sončna svetloba. In māyā je kot tema. Kaj bo torej tema storila na sončni svetlobi? Zadržujte se na sončni svetlobi. Tema tako ne bo mogla vplivati na vas. To je celotna filozofija zavesti Kṛṣṇe.

Vedno bodite vključeni v Kṛṣṇe zavestne aktivnosti. Māyā se vas ne bo mogla dotakniti. Nobene možnosti namreč ni, da bi tema postala vplivna na svetlobi. To je zapisano v Śrīmad-Bhāgavatamu. Da, ko je Vyāsadeva po navodilu svojega duhovnega učitelja Nārade, z bhakti-jogo: bhakti-yogena praṇihite samyak, praṇihite 'male. Bhakti-yogena manasi (SB 1.7.4). Isti um, manasi pomeni um. Ko smo razsvetljeni z bhakti jogo, bhakti lučjo, bhakti-yogena manasi samyak praṇihite amale. Ko um postane osvobojen vseh nečistoč. To se lahko doseže z bhakti jogo. Bhakti-yogena manasi samyak praṇihite 'male apaśyat puruṣaṁ pūrṇam. Videl je Vsevišnjo Božansko osebnost. Māyāṁ ca tad-apāśrayam. In māyo je videl samo v ozadju. Apāśrayam. Svetlobo in temo, skupaj. Prav tako kot tukaj, kjer je luč. Tu je tudi nekaj teme, malo teme. Tema torej ostane pod zavetjem svetlobe. Toda svetloba ne ostane pod zavetjem teme. Vyāsadeva je torej videl Kṛṣṇo, Vrhovnega Gospoda, pod čigar zavetjem, apāśrayam, je tudi māyā, tema.

In kdo je ta māyā? To je razloženo. Yayā sammohito jīva. Ista māyā, ista iluzorna energija, ki je prekrivala te pogojene duše. In kdo so ta pogojena bitja? Yayā sammohito jīva ātmānaṁ tri-guṇātmakam (SB 1.7.5). Ta duša je tako svetla kot Kṛṣṇa oziroma Bog, pa čeprav je majhna. Vendar se istoveti s tem materialnim svetom. Yayā sammohitaḥ, temu se reče iluzija. Ko se istovetimo s to materijo. Yayā sammohito jīva ātmānaṁ tri-guṇātmakam, paro 'pi manute' nartham. Čeprav je transcendentalna, je še vedno vključena v nesmiselne dejavnosti. Paro 'pi manute' narthaṁ tat-kṛtaṁ cābhipadyate. In deluje, kot ji narekuje māyā. Zelo lepo razlago o tem bosta našli v Śrīmad-Bhāgavatamu v sedmem poglavju Prvega speva.

Takšen je torej naš položaj. Smo duhovne iskrice, svetleče iskrice. Toda trenutno smo prekriti s to iluzorno energijo, māyo. In māyā nas usmerja, vodi naše delovanje ter tako postajamo vedno bolj zapleteni v materialno energijo. Iz te zapletenosti se morate rešiti z jogo, to popolno jogo zavesti Kṛṣṇe. To je sistem joge.