SL/Prabhupada 0765 - Popolnoma se zavedajte, da vse pripada Krišni in nič ne pripada nam
Lecture on SB 1.13.11 -- Geneva, June 2, 1974
Akiñcana, Akiñcana pomeni ne posedovati česarkoli materialnega. Akiñcana-gocara. Ko je kraljica Kuntī sprejemala Kṛṣṇo, mu je rekla, "Moj dragi Kṛṣṇa, Ti si akiñcana-gocara (SB 1.8.26). Spozna te lahko oseba, ki nima materialne lastnine. Zdaj pa Si nam dal toliko materialne lastnine. Kako naj Te razumemo?" Torej... Kuntī je obžalovala: "Ko smo bili v težavah, Si bil vedno z nami. Zdaj pa Si nam dal kraljestvo in vse drugo. In zdaj Se odpravljaš stran, v Dvārako. Zakaj, Kṛṣṇa? Raje bi se ponovno znašli v težavnem stanju, da boš Ti ostal z nami." Akiñcana-gocara. Kṛṣṇa je akiñcana-gocara. Kdorkoli želi uživati materialno življenje, ne more v popolnosti postati zavesten Kṛṣṇe. Gre namreč za nekaj zelo skrivnostnega.
Zato je Caitanya Mahāprabhu rekel, niṣkiñcanasya bhagavad-bhajanonmukhasya (CC Madhya 11.8). Bhagavad-bhajana, postati bhakta, zavesten Kṛṣṇe, je namenjeno niṣkiñcanasyi, tistemu, ki ne poseduje ničesar v tem materialnem svetu. To ne pomeni, da mora biti reven. Ne. V popolnosti pa bi se moral zavedati, da "Nič ne pripada meni, vse pripada Kṛṣṇi. Jaz sem preprosto Njegov služabnik, to je vse." Temu se reče akiñcana. Če si mislimo "Kṛṣṇa naj bo kar v ospredju, jaz pa bi si obenem rad lastil nekaj materialnih stvari," je to še ena goljufija. Morali bi se v popolnosti zavedati, da "Vse pripada Kṛṣṇi in nič ne pripada nam." Potem Kṛṣṇa postane vaš suhṛda. Osebno določa, kakšne bodo vaše ugodnosti, dokončno. Teṣāṁ satata-yuktānāṁ bhajatāṁ prīti-pūrvakaṁ dadāmi (BG 10.10). Prīti-pūrvakam. Zelo velika odločnost je, "Kṛṣṇa, želim si preprosto Tebe, ničesar, ničesar drugega. Ničesar." Na dhanaṁ na janaṁ na sundarīṁ kavitāṁ vā jagadīśa (CC Antya 20.29, Siksastaka 4). To je nauk Caitanye Mahāprabhuja. Caitanya Mahāprabhu je to filozofijo večkrat učil. Niṣkiñcanasya bhagavad-bhajana. Bhagavad-bhajana pomeni, da On osebno postane niṣkiñcana. Bil je sam Kṛṣṇa, najbogatejši. Tyaktvā surepsitaḥ, sudustyaja-surepsita-rājya-lakṣmīm (SB 11.5.34). Caitanya Mahāprabhu je imel najlepšo ženo, boginjo sreče, Viṣṇu-priyo, Lakṣmī-priyo. Toda za dobrobit celega sveta nam je, pa čeprav je sam Kṛṣṇa, pokazal zgled. Pri štiriindvajsetih letih je vstopil v red sannyāse.