SL/Prabhupada 0895 - Bhakta nevarnosti nikoli ne dojema kot nekaj groznega. Razveseli se je
730417 - Lecture SB 01.08.25 - Los Angeles
Bhakta nevarnosti nikoli ne dojema kot nekaj groznega. Razveseli se je Imate torej jezik. Lahko pojte Kṛṣṇa, Hare Kṛṣṇa. Tako nemudoma stopite v neposreden stik s Kṛṣṇo. Nemudoma. Ime Kṛṣṇa in oseba Kṛṣṇa se namreč ne razlikujeta. Sta identična. Tudi če torej mislite, da je Kṛṣṇa daleč, daleč stran... Kṛṣṇa ni daleč, daleč stran. Kṛṣṇa je v vas. Ni daleč stran. Je daleč stran in obenem najbližje. Celo, če mislite, da je Kṛṣṇa daleč, daleč, je tu Njegovo ime. Prepevajte Hare Kṛṣṇa in Kṛṣṇa bo nemudoma v dosegu. Aniyamitaḥ. In pri doseganju Kṛṣṇe s pomočjo te bližnjice ni nobenega trdnega in strogega pravila. Pojete Ga lahko kadarkoli. In nemudoma boste dosegli Kṛṣṇo. Samo poglejte Kṛṣṇovo milost.
Zato Caitanya Mahāprabhu pravi: etādṛśī tava kṛpā. "Moj dragi Gospod, dal si Mi tako dobre načine, da navežem stik s Tabo, toda durdaiva, sem tako nesrečen, da do njih ne čutim nikakršne privlačnosti. Nikakršne privlačnosti. Navezan sem na toliko drugih stvari. Nisem pa navezan na petje Hare Kṛṣṇa. To je Moja nesreča." Kṛṣṇa nam je dal močno orodje: pred nami je prisoten preko transcendentalne vibracije Svojega imena, imena z vsemi Kṛṣṇovimi močmi Če torej ostanemo v stiku z imenom, dobimo vso korist Kṛṣṇovega blagoslova, kljub temu pa nas petje Hare Kṛṣṇa mantre ne privlači. To je nesreča.
Bhakta nevarnosti torej nikoli ne dojema kot nekaj zelo nezaželenega ali groznega. Razveseli se je. Ker je predana duša, ve, da sta tako nevarnost kot slavje različna Kṛṣṇova prikaza. Kṛṣṇa je absoluten. V śāstrah je rečeno, da obstajata dve vrsti, dve strani: religiozna in nereligiozna, ki sta ravno nasprotni. In v śāstrah je rečeno, da je religioznost samo prednji del Boga, nereligioznost pa zadnji del Boga. In kakšna je razlika med prednjo in zadnjo stranjo Boga? Bog je absoluten. Zato bhakta ni vznemirjen niti v obilju niti v nevarnosti. Ve, da sta obe stvari Kṛṣṇa. V nevarnem položaju: "Kṛṣṇa se je pred mano trenutno pojavil kot nevarnost."
Kot v primeru Hiraṇyakaśipuja, Prahlāde Mahārāja in Nṛsiṁhadeva. Nṛsiṁhadeva je nevaren za Hiraṇyakaśipuja, obenem pa je taista Osebnost Vrhovni Prijatelj Prahlāde Mahārāja. Podobno ni Bog nikoli nevaren za bhakto. Bhakta se nikoli ne boji nevarnosti. Prepričan je, da je nevarnost še ena od lastnosti Boga. "Zakaj bi se torej bal? Saj sem se Mu vendar predal." Kuntīdevī torej pravi: vipadaḥ santu. Vipadaḥ santu tāḥ śaśvat. Ve namreč, kako se spomniti Kṛṣṇe v času nevarnosti. Zato se nevarnosti razveseli. "Dragi moj Gospod, vesela sem takih nevarnosti, ki me spomnijo na Tebe." Tako kot je Prahlāda Mahārāja vedno mislil na Kṛṣṇo, ko ga je njegov oče izpostavljal nevarnostim. Če ste torej v nevarnosti in vas ta nevarnost spodbudi, da se spomnite Kṛṣṇe, je to dobrodošlo. To je dobrodošlo. "Oh, dobil sem to priložnost za spominjanje Kṛṣṇe." Kako, da je to dobrodošlo? Dobrodošlo je, ker to, da vidimo Kṛṣṇo, pomeni, da napredujemo v svojem duhovnem življenju, tako da nam ne bo več treba trpeti v tem nevarnem položaju.