SL/Prabhupada 0915 - Sadhu je v Mojem srcu, Jaz pa sem prav tako v srcu sadhuja
730421 - Lecture SB 01.08.29 - Los Angeles
Bhakta: Prevod: "O Gospod, nihče ne more razumeti Tvojih transcendentalnih zabav, ki so videti kot človeške in so zato varljive. Nihče ni predmet Tvoje posebne naklonjenosti in nihče ni predmet Tvoje zavisti. Ljudje si samo domišljajo, da si pristranski."
Prabhupāda: Torej, Gospod v Bhagavad-gīti pravi: paritrāṇāya sādhūnāṁ vināśāya ca duṣkṛtām (BG 4.8). Dva namena. Ko se Gospod pojavi, ima dve poslanstvi. Prvo je paritrāṇāya sādhūnām, in vināśāya... Prvo poslanstvo je, da odreši Svoje zveste bhakte, sādhuje. Sādhu pomeni sveta oseba.
Sādhu... To sem že nekajkrat razložil. Sādhuji so bhakte. Sādhu ni določen s posvetno poštenostjo ali nepoštenostjo, moralnostjo ali nemoralnostjo. Ničesar skupnega nima z materialnimi dejavnostmi. Je zgolj duhoven, sādhu. Včasih besedo "sādhu" povezujemo z materialno dobroto, moralnostjo. V resnici pa je "sādhu", kdor je na transcendentalni ravni. Označuje tiste, ki so vključeni v predano služenje. Sa guṇān samatītyaitān (BG 14.26). Sādhu je nad materialnimi lastnostmi. Torej: paritrāṇāya sādhūnām (BG 4.8). Paritrāṇāya pomeni osvoboditi.
Če je sādhu torej že odrešen, če je na transcendentalni ravni, zakaj bi potem potreboval odrešitev? To je vprašanje. Zato se uporabi beseda viḍambanam. Je zavajajoče. Protislovno. Zdi se, da je protislovno. Če je sādhu že osvobojen... To, da je na transcendentalni ravni pomeni, da ni več pod nadzorom treh guṇ materialne narave: vrline, strasti in nevednosti. V Bhagavad-gīti je namreč jasno rečeno: sa guṇān samatītyaitān (BG 14.26). Je nad vsemi materialnimi lastnostmi. Sādhu, bhakta. Zakaj bi potem potreboval osvoboditev? Osvoboditev... Sādhu ne potrebuje osvoboditve, ker pa si zelo močno želi iz oči v oči videti Vsevišnjega Gospoda, ker je to njegova notranja želja, Kṛṣṇa pride. Ne zato, da bi ga odrešil. Je že osvobojen. Osvobojen je že iz krempljev materije. Da pa bi ga zadovoljil, je Kṛṣṇa vedno... Bhakta želi v vseh pogledih zadovoljiti Gospoda, Gospod pa podobno, pravzaprav še bolj, želi zadovoljiti bhakto. To je izmenjava ljubezni. Tako kot v vaših običajnih zvezah želite zadovoljiti tistega, ki ga ljubite. On pa vam to prav tako želi povrniti. Če je torej izmenjava ljubezni prisotna že v tem materialnem svetu, kako vzvišena mora biti potem šele v duhovnem svetu? Obstaja torej verz: "Sādhu je v Mojem srcu, Jaz pa sem prav tako v srcu sādhuja." Sādhu vedno misli na Kṛṣṇo in Kṛṣṇa vedno misli na Svojega bhakto, sādhuja.