SL/Prabhupada 1077 - Gospod je absoluten - med Njegovim imenom in Njim samim ni razlike
660219-20 - Lecture BG Introduction - New York
Śrīmad-Bhāgavatam se imenuje bhāṣyo 'yaṁ brahma-sūtrāṇām. Je naravni komentar k Vedānta-sūtri. Če s pomočjo te literature preusmerimo svoje misli, tad-bhāva-bhāvitaḥ, sadā. Sadā tad-bhāva-bhāvitaḥ (BG 8.6). Tisti, ki se nenehno spominja... Materialisti nenehno prebirajo kakšno materialistično literaturo, kot so časopisi, revije, romani, znanstvene in filozofske knjige, kar zahteva različne stopnje razmišljanja. Če namesto takšne literature začnemo prebirati vedsko literaturo, ki nam jo je zapustil Vyāsadeva, nam bo to omogočilo, da se ob smrti spomnimo Vsevišnjega Gospoda. Gospod nam priporoča samo to pot in nam zagotavlja uspeh. Nāsty atra saṁśayaḥ (BG 8.5). Nedvomno. O tem ni nobenega dvoma. Tasmāt. Zato je Gospod svetoval: tasmāt sarveṣu kāleṣu mām anusmara yudhya ca (BG 8.7). Gospod Arjuni svetuje: mām anusmara yudhya ca. Ne pravi naj Arjuna misli Nanj in opusti svoje dolžnosti. Ne. Tega ne svetuje. Gospodovi nasveti niso nikoli nepraktični. Da bi v tem materialnem svetu lahko vzdrževali svoje telo, moramo delati. Glede na dejavnosti se družba deli na štiri družbene stanove: brāhmaṇe, kṣatriye, vaiśye in śūdre. Dejavnosti najinteligentnejšega sloja ljudi se razlikujejo od dejavnosti sloja upraviteljev družbe. Tudi trgovci opravljajo svoje dejavnosti, ki se razlikujejo od dejavnosti oziroma dolžnosti delavcev. V človeški družbi morajo tako delavci kot trgovci in politiki ali upravitelji, in tudi inteligentni pripadniki najvišjega stanu, kot so pisatelji in znanstveniki, opravljati neko delo. Vsi morajo delati, da bi se lahko vzdrževali.
Gospod zato svetuje Arjuni: "Ne opusti svoje dolžnosti, temveč se med opravljanjem le-te spominjaj Mene." Mām anusmara (BG 8.7). "To ti bo pomagalo, da se boš v trenutku smrti lahko spominjal Mene. Če se Me ne boš poskušal nenehno spominjati že zdaj, sredi boja za obstanek, se Me ne boš mogel spomniti niti ob smrti." To nas uči tudi Gospod Caitanya: kīrtanīyaḥ sadā hariḥ (CC Adi 17.31). Kīrtanīyaḥ sadā. Neprenehoma bi morali peti Gospodovo ime. Gospodovo ime se ne razlikuje od samega Gospoda. Navodilo Gospoda Kṛṣṇe Arjuni je: "Mām anusmara - Zmeraj misli Name (BG 8.7)." Navodilo Gospoda Caitanye pa je: " Nenehno poj Kṛṣṇova imena." Kṛṣṇa pravi: "Zmeraj misli Name". Gospod Caitanya pa pravi: "Nenehno poj Kṛṣṇova imena." Med navodilom Gospoda Kṛṣṇe in navodilom Gospoda Caitanye ni razlike, saj se Kṛṣṇa in Njegovo ime ne razlikujeta. Na absolutni ravni se stvari ne razlikujejo druga od druge. Ker je Gospod absoluten, med Njegovim imenom in Njim samim ni razlike. Tako moramo vaditi. Tasmāt sarveṣu kāleṣu (BG 8.7). Vedno. Štiriindvajset ur. Svoje življenje si moramo urediti tako, da se bomo lahko Gospoda spominjali štiriindvajset ur. Je to možno? Da, to je možno. Ācārye v zvezi s tem navajajo grob primer. Kakšen je ta primer? To je primer poročene ženske, ki je navezana na drugega moškega. Čeprav ima moža, je navezana na drugega moškega. Takšna navezanost je zelo močna. Imenuje se parakīya-rasa. To velja tako za moške kot za ženske. Če je moški, poleg svoje žene, navezan na drugo žensko ali pa je ženska, poleg svojega moža, navezana na drugega moškega, v vsakem primeru je takšna navezanost zelo močna. Zelo močna. Ācārye torej navajajo primer ženske slabega značaja, ki je navezana na drugega moškega. Takšna ženska vedno razmišlja o ljubimcu, hkrati pa postane še bolj vestna gospodinja, da mož ne bi posumil o njeni zvestobi. Žena nenehno razmišlja o srečanju z ljubimcem, tudi med vestnim opravljanjem gospodinjskih del. Podobno bi se tudi mi morali stalno spominjati vrhovnega moža, Śrī Kṛṣṇe, in hkrati zelo skrbno izvrševati svoje materialne dolžnosti. To je možno, vendar je za to potrebna močna ljubezen.