SL/Prabhupada 0230 - Po vedski civilizaciji sodeč, obstajajo štiri delitve družbe: Difference between revisions
(Created page with "<!-- BEGIN CATEGORY LIST --> Category:1080 Slovenian Pages with Videos Category:Prabhupada 0230 - in all Languages Category:SL-Quotes - 1974 Category:SL-Quotes -...") |
No edit summary |
||
| Line 6: | Line 6: | ||
[[Category:SL-Quotes - in Germany]] | [[Category:SL-Quotes - in Germany]] | ||
<!-- END CATEGORY LIST --> | <!-- END CATEGORY LIST --> | ||
<!-- BEGIN NAVIGATION BAR -- DO NOT EDIT OR REMOVE --> | |||
{{1080 videos navigation - All Languages|Slovenian|SL/Prabhupada 0229 - Želim videti, da je en učenec razumel Krišnovo filozofijo|0229|SL/Prabhupada 0231 - Bhagavan pomeni lastnika celotne univerze|0231}} | |||
<!-- END NAVIGATION BAR --> | |||
<!-- BEGIN ORIGINAL VANIQUOTES PAGE LINK--> | <!-- BEGIN ORIGINAL VANIQUOTES PAGE LINK--> | ||
<div class="center"> | <div class="center"> | ||
| Line 14: | Line 17: | ||
<!-- BEGIN VIDEO LINK --> | <!-- BEGIN VIDEO LINK --> | ||
{{youtube_right| | {{youtube_right|_IiItY9zlS4|Po vedski civilizaciji sodeč, obstajajo štiri delitve družbe<br/> - Prabhupāda 0230}} | ||
<!-- END VIDEO LINK --> | <!-- END VIDEO LINK --> | ||
<!-- BEGIN AUDIO LINK --> | <!-- BEGIN AUDIO LINK --> | ||
<mp3player> | <mp3player>https://s3.amazonaws.com/vanipedia/clip/740616BG.GER_clip1.mp3</mp3player> | ||
<!-- END AUDIO LINK --> | <!-- END AUDIO LINK --> | ||
| Line 30: | Line 33: | ||
Tako da, Arjuna je pripadal skupini ljudi, ki so bili zaščitniki družbe. Ko je Arjuna pomisleke o boju, o tem, da bi se boril, mu je Krišna svetoval "Tvoja dolžnost je, da se boriš." Splošno rečeno, ubijanje ni dobro, toda ko je tu prisoten sovražnik, agresor, potem ni greh, če ubiješ agresorja. Tako da je, v bitki na Kurukṣetri, druga skupina, postala agresor skupini, v kateri je bil Arjuna. To je struktura Bhagavad-gīte. Pravi namen je bil Arjuno naučiti duhovnega razumevanja. | Tako da, Arjuna je pripadal skupini ljudi, ki so bili zaščitniki družbe. Ko je Arjuna pomisleke o boju, o tem, da bi se boril, mu je Krišna svetoval "Tvoja dolžnost je, da se boriš." Splošno rečeno, ubijanje ni dobro, toda ko je tu prisoten sovražnik, agresor, potem ni greh, če ubiješ agresorja. Tako da je, v bitki na Kurukṣetri, druga skupina, postala agresor skupini, v kateri je bil Arjuna. To je struktura Bhagavad-gīte. Pravi namen je bil Arjuno naučiti duhovnega razumevanja. | ||
To duhovno razumevanje pomeni v prvi vrsti vedenje, kaj je duh. Če ne veš, kaj je to duh, kje je tu duhovno razumevanje? Ljudje so preveč zatopljeni v telo. To imenujemo materializem. Toda, ko razumeš, kaj je duh in deluješ v skladu s tem, se to imenuje duhovnost. Arjuna je okleval v boju z naspotno skupino, ker je imel telesne odnose z njimi. Tako da je med Arjuno in Krišno potekala diskusija, toda to je bila prijateljska diskusija. Zato je Arjuna, ko je spoznal, da zgolj prijateljska diskusija ne bo rešila problema, postal Njegov učenec. Arjuna se je predal Krišni, śiṣyas te 'ham śādhi māṁ prapannam: ([[Vanisource:BG 2.7|BG 2.7]]) "Moj dragi Krišna, dolgo sva se pogovarjala kot prijatelja. Sedaj bom postal tvoj stalni učenec. Prijazno me reši z napotkom. Kaj moram storiti?" Ko je prišlo do tega, je Krišna Arjuni svetoval sledeče: śrī-bhagavān uvāca. Sedaj, tu piše... Kdo se pogovarja z Arjuno? Avtor oziroma zapisovalec Bhagavad-gīte... Bhagavad-gītā je bila govorjena s strani Krišne. To je bil pogovor med Krišno in Arjuno, zapis je omogočil Vyāsadeva, kasneje je to postala knjiga. Tako kot sedaj, ko se pogovarjamo, je to zapisano in kasneje objavljeno v knjigi. Tako da, v tej knjigi piše, bhagavān uvāca. Pisec je Vyāsadeva. On ne reče, "Jaz govorim." Reče, bhagavān uvāca - "in vzvišena osebnost Boga je rekla." | To duhovno razumevanje pomeni v prvi vrsti vedenje, kaj je duh. Če ne veš, kaj je to duh, kje je tu duhovno razumevanje? Ljudje so preveč zatopljeni v telo. To imenujemo materializem. Toda, ko razumeš, kaj je duh in deluješ v skladu s tem, se to imenuje duhovnost. Arjuna je okleval v boju z naspotno skupino, ker je imel telesne odnose z njimi. Tako da je med Arjuno in Krišno potekala diskusija, toda to je bila prijateljska diskusija. Zato je Arjuna, ko je spoznal, da zgolj prijateljska diskusija ne bo rešila problema, postal Njegov učenec. Arjuna se je predal Krišni, śiṣyas te 'ham śādhi māṁ prapannam: ([[Vanisource:BG 2.7 (1972)|BG 2.7]]) "Moj dragi Krišna, dolgo sva se pogovarjala kot prijatelja. Sedaj bom postal tvoj stalni učenec. Prijazno me reši z napotkom. Kaj moram storiti?" Ko je prišlo do tega, je Krišna Arjuni svetoval sledeče: śrī-bhagavān uvāca. Sedaj, tu piše... Kdo se pogovarja z Arjuno? Avtor oziroma zapisovalec Bhagavad-gīte... Bhagavad-gītā je bila govorjena s strani Krišne. To je bil pogovor med Krišno in Arjuno, zapis je omogočil Vyāsadeva, kasneje je to postala knjiga. Tako kot sedaj, ko se pogovarjamo, je to zapisano in kasneje objavljeno v knjigi. Tako da, v tej knjigi piše, bhagavān uvāca. Pisec je Vyāsadeva. On ne reče, "Jaz govorim." Reče, bhagavān uvāca - "in vzvišena osebnost Boga je rekla." | ||
<!-- END TRANSLATED TEXT --> | <!-- END TRANSLATED TEXT --> | ||
Latest revision as of 08:57, 10 June 2021
Lecture on BG 2.1-5 -- Germany, June 16, 1974
To je bil torej pogovor med Arjuno in Krišno, na bojnem polju pri Kurukṣetri. Vsebina tega pogovora je bila, da čeprav je bila napovedana bitka, je Arjuna, ko je izvedel, da so "Njegovi sorodniki na nasprotni strani," kako naj bi jih pokončal? Krišna mu je predlagal, "Vsi morajo izvršiti svoje predpisane dolžnosti brez pomislekov glede osebnih izgub ali pridobitja." Po vedski civilizaciji sodeč, obstajajo štiri delitve družbe. Te delitve so prisotne po vsem svetu. To je naravno. Tako kot lahko preučujemo na primeru našega telesa , tu je glava, tu je roka, tu je trebuh, tu je noga, mora biti v družbi podobno, en razred mož, ki se smatra za možgane, drugi razred je zato tu, da družbo varuje pred nevarnostjo, naslednji razred mož so strokovnjaki na področju pridelave hrane prav tako so tudi tisti, ki trgujejo in dajejo kravam zaščito. Tako da... Zadnji razred mož, so predvsem tisti, ki ne morejo delovati kot možgani, niti ne kot zaščitniki pred nevarnostjo, niti ne morejo poizvesti hrane ali dajati kravam zaščite, ti se imenujejo śūdre: tako kot se ne moreš izogniti, da nebi imel popolnega telesa, možganski oddelek, oddelek za roke, oddelek za trebuh in potem še oddelek za hojo in delo.
Tako da, Arjuna je pripadal skupini ljudi, ki so bili zaščitniki družbe. Ko je Arjuna pomisleke o boju, o tem, da bi se boril, mu je Krišna svetoval "Tvoja dolžnost je, da se boriš." Splošno rečeno, ubijanje ni dobro, toda ko je tu prisoten sovražnik, agresor, potem ni greh, če ubiješ agresorja. Tako da je, v bitki na Kurukṣetri, druga skupina, postala agresor skupini, v kateri je bil Arjuna. To je struktura Bhagavad-gīte. Pravi namen je bil Arjuno naučiti duhovnega razumevanja.
To duhovno razumevanje pomeni v prvi vrsti vedenje, kaj je duh. Če ne veš, kaj je to duh, kje je tu duhovno razumevanje? Ljudje so preveč zatopljeni v telo. To imenujemo materializem. Toda, ko razumeš, kaj je duh in deluješ v skladu s tem, se to imenuje duhovnost. Arjuna je okleval v boju z naspotno skupino, ker je imel telesne odnose z njimi. Tako da je med Arjuno in Krišno potekala diskusija, toda to je bila prijateljska diskusija. Zato je Arjuna, ko je spoznal, da zgolj prijateljska diskusija ne bo rešila problema, postal Njegov učenec. Arjuna se je predal Krišni, śiṣyas te 'ham śādhi māṁ prapannam: (BG 2.7) "Moj dragi Krišna, dolgo sva se pogovarjala kot prijatelja. Sedaj bom postal tvoj stalni učenec. Prijazno me reši z napotkom. Kaj moram storiti?" Ko je prišlo do tega, je Krišna Arjuni svetoval sledeče: śrī-bhagavān uvāca. Sedaj, tu piše... Kdo se pogovarja z Arjuno? Avtor oziroma zapisovalec Bhagavad-gīte... Bhagavad-gītā je bila govorjena s strani Krišne. To je bil pogovor med Krišno in Arjuno, zapis je omogočil Vyāsadeva, kasneje je to postala knjiga. Tako kot sedaj, ko se pogovarjamo, je to zapisano in kasneje objavljeno v knjigi. Tako da, v tej knjigi piše, bhagavān uvāca. Pisec je Vyāsadeva. On ne reče, "Jaz govorim." Reče, bhagavān uvāca - "in vzvišena osebnost Boga je rekla."