SL/Prabhupada 1078 - Z osredotočenim umom in inteligenco štiriindvajset ur na dan misliti na Gospoda: Difference between revisions

(Created page with "<!-- BEGIN CATEGORY LIST --> Category:1080 Slovenian Pages with Videos Category:Prabhupada 1078 - in all Languages Category:SL-Quotes - 1966 Category:SL-Quotes -...")
 
No edit summary
 
Line 10: Line 10:
[[Category:Slovenian Language]]
[[Category:Slovenian Language]]
<!-- END CATEGORY LIST -->
<!-- END CATEGORY LIST -->
<!-- BEGIN NAVIGATION BAR -- DO NOT EDIT OR REMOVE -->
{{1080 videos navigation - All Languages|Slovenian|SL/Prabhupada 1077 - Gospod je absoluten - med Njegovim imenom in Njim samim ni razlike|1077|SL/Prabhupada 1079 - Bhagavad-gītā je transcendentalno delo, ki bi ga morali brati z veliko pozornostjo|1079}}
<!-- END NAVIGATION BAR -->
<!-- BEGIN ORIGINAL VANIQUOTES PAGE LINK-->
<!-- BEGIN ORIGINAL VANIQUOTES PAGE LINK-->
<div class="center">
<div class="center">
Line 18: Line 21:


<!-- BEGIN VIDEO LINK -->
<!-- BEGIN VIDEO LINK -->
{{youtube_right|V4RzPKgzWmk|Absorbed Both By The Mind and Intelligence Twenty-four Hours Thinking of the Lord - Prabhupāda 1078}}
{{youtube_right|1UVueEyZy9o|Z osredotočenim umom in inteligenco štiriindvajset ur na dan misliti na Gospoda<br/> - Prabhupāda 1078}}
<!-- END VIDEO LINK -->
<!-- END VIDEO LINK -->


<!-- BEGIN AUDIO LINK -->
<!-- BEGIN AUDIO LINK -->
<mp3player>File:660220BG-NEW_YORK_clip22.mp3</mp3player>
<mp3player>https://s3.amazonaws.com/vanipedia/clip/660220BG-NEW_YORK_clip22.mp3</mp3player>
<!-- END AUDIO LINK -->
<!-- END AUDIO LINK -->


Line 30: Line 33:


<!-- BEGIN TRANSLATED TEXT -->
<!-- BEGIN TRANSLATED TEXT -->
Če močno ljubimo Vsevišnjega Gospoda, lahko opravljamo svoje dolžnosti in obenem mislimo Nanj. Razviti moramo močno ljubezen do Gospoda. Na primer, Arjuna je nenehno mislil Nanj. Niti za sekundo ni mogel pozabiti Kṛṣṇe. Arjuna je bil Kṛṣṇov stalni spremljevalec, obenem pa tudi bojevnik. Gospod Kṛṣṇa Arjuni ni svetoval naj se odpove boju in odide v gozd, v Himalajo meditirat. Ko je Gospod Arjuni opisal sistem yoge, je Arjuna priznal, da je ta metoda zanj pretežka. Nato je Gospod rekel: yoginām api sarveṣāṁ mad-gatenāntarātmanā ([[Vanisource:BG 6.47|BG 6.47]]). Mad-gatenāntarātmanā śraddhāvān bhajate yo māṁ sa me yuktatamo mataḥ. Kdor stalno misli na Vsevišnjega Gospoda, je najpopolnejši yogi, hkrati pa tudi najboljši jñānī in največji bhakta. Gospod svetuje: tasmāt sarveṣu kāleṣu mām anusmara yudhya ca ([[Vanisource:BG 8.7|BG 8.7]]). "Kot kṣatriya se ne moreš izogniti boju. Moraš se bojevati. Hkrati pa poskusi nenehno misliti Name. Tako se boš lahko..." Anta-kāle ca mām eva smaran ([[Vanisource:BG 8.5|BG 8.5]]), "Tako se Me boš lahko spomnil tudi v trenutku smrti." Mayy arpita-mano-buddhir mām evaiṣyasy asaṁśayaḥ. Kṛṣṇa ponovno zagotovi, da o tem ni nobenega dvoma. Popolnoma se moramo predati Gospodu in Mu služiti s transcendentalno ljubeznijo, mayy arpita-mano-buddhir ([[Vanisource:BG 8.7|BG 8.7]]). Živo bitje pravzaprav ne deluje s telesom, temveč z umom in inteligenco. Če smo z inteligenco in umom stalno osredotočeni na Vsevišnjega Gospoda, samodejno tudi naši čuti služijo Gospodu. To je skrivnost Bhagavad-gīte. Naučiti se moramo te umetnosti kako biti osredotočeni na Gospoda z umom in inteligenco in štiriindvajset ur na dan misliti Nanj. To nam bo omogočilo, da bomo odšli v Božje kraljestvo oziroma v duhovno atmosfero, potem ko bomo zapustili materialno telo. Sodobni znanstveniki si že leta in leta prizadevajo, da bi odšli na planet Mesec, vendar jim to še ni uspelo. Bhagavad-gītā pa nam svetuje nekaj drugega. Kdor ima pred seboj še petdeset let življenja, bi si moral prizadevati, da bi um in inteligenco usmeril na Vsevišnjo Božansko Osebnost. To je zelo dobra ideja. Ampak tudi če si za to iskreno prizadevamo deset ali pa pet let... Mayy arpita-mano-buddhir ([[Vanisource:BG 8.7|BG 8.7]]) To je preprosto stvar vaje. To najlažje vadimo z eno od oblik vdanega služenja - śravaṇaṁ. Śravaṇaṁ. Najlažji proces je poslušanje.  
Če močno ljubimo Vsevišnjega Gospoda, lahko opravljamo svoje dolžnosti in obenem mislimo Nanj. Razviti moramo močno ljubezen do Gospoda. Na primer, Arjuna je nenehno mislil Nanj. Niti za sekundo ni mogel pozabiti Kṛṣṇe. Arjuna je bil Kṛṣṇov stalni spremljevalec, obenem pa tudi bojevnik. Gospod Kṛṣṇa Arjuni ni svetoval naj se odpove boju in odide v gozd, v Himalajo meditirat. Ko je Gospod Arjuni opisal sistem yoge, je Arjuna priznal, da je ta metoda zanj pretežka. Nato je Gospod rekel: yoginām api sarveṣāṁ mad-gatenāntarātmanā ([[Vanisource:BG 6.47 (1972)|BG 6.47]]). Mad-gatenāntarātmanā śraddhāvān bhajate yo māṁ sa me yuktatamo mataḥ. Kdor stalno misli na Vsevišnjega Gospoda, je najpopolnejši yogi, hkrati pa tudi najboljši jñānī in največji bhakta. Gospod svetuje: tasmāt sarveṣu kāleṣu mām anusmara yudhya ca ([[Vanisource:BG 8.7 (1972)|BG 8.7]]). "Kot kṣatriya se ne moreš izogniti boju. Moraš se bojevati. Hkrati pa poskusi nenehno misliti Name. Tako se boš lahko..." Anta-kāle ca mām eva smaran ([[Vanisource:BG 8.5 (1972)|BG 8.5]]), "Tako se Me boš lahko spomnil tudi v trenutku smrti." Mayy arpita-mano-buddhir mām evaiṣyasy asaṁśayaḥ. Kṛṣṇa ponovno zagotovi, da o tem ni nobenega dvoma. Popolnoma se moramo predati Gospodu in Mu služiti s transcendentalno ljubeznijo, mayy arpita-mano-buddhir ([[Vanisource:BG 8.7 (1972)|BG 8.7]]). Živo bitje pravzaprav ne deluje s telesom, temveč z umom in inteligenco. Če smo z inteligenco in umom stalno osredotočeni na Vsevišnjega Gospoda, samodejno tudi naši čuti služijo Gospodu. To je skrivnost Bhagavad-gīte. Naučiti se moramo te umetnosti kako biti osredotočeni na Gospoda z umom in inteligenco in štiriindvajset ur na dan misliti Nanj. To nam bo omogočilo, da bomo odšli v Božje kraljestvo oziroma v duhovno atmosfero, potem ko bomo zapustili materialno telo. Sodobni znanstveniki si že leta in leta prizadevajo, da bi odšli na planet Mesec, vendar jim to še ni uspelo. Bhagavad-gītā pa nam svetuje nekaj drugega. Kdor ima pred seboj še petdeset let življenja, bi si moral prizadevati, da bi um in inteligenco usmeril na Vsevišnjo Božansko Osebnost. To je zelo dobra ideja. Ampak tudi če si za to iskreno prizadevamo deset ali pa pet let... Mayy arpita-mano-buddhir ([[Vanisource:BG 8.7 (1972)|BG 8.7]]) To je preprosto stvar vaje. To najlažje vadimo z eno od oblik vdanega služenja - śravaṇaṁ. Śravaṇaṁ. Najlažji proces je poslušanje.  


<div class="quote_verse">
<div class="quote_verse">
Line 37: Line 40:
:arcanaṁ vandanaṁ dāsyaṁ
:arcanaṁ vandanaṁ dāsyaṁ
:sakhyam ātma-nivedanam
:sakhyam ātma-nivedanam
:([[Vanisource:SB 7.5.23|SB 7.5.23]])
:([[Vanisource:SB 7.5.23-24|SB 7.5.23]])
</div>
</div>


To je devet oblik vdanega služenja. In najlažja oblika je poslušanje.
To je devet oblik vdanega služenja. In najlažja oblika je poslušanje.
<!-- END TRANSLATED TEXT -->
<!-- END TRANSLATED TEXT -->

Latest revision as of 08:26, 21 June 2021



660219-20 - Lecture BG Introduction - New York

Če močno ljubimo Vsevišnjega Gospoda, lahko opravljamo svoje dolžnosti in obenem mislimo Nanj. Razviti moramo močno ljubezen do Gospoda. Na primer, Arjuna je nenehno mislil Nanj. Niti za sekundo ni mogel pozabiti Kṛṣṇe. Arjuna je bil Kṛṣṇov stalni spremljevalec, obenem pa tudi bojevnik. Gospod Kṛṣṇa Arjuni ni svetoval naj se odpove boju in odide v gozd, v Himalajo meditirat. Ko je Gospod Arjuni opisal sistem yoge, je Arjuna priznal, da je ta metoda zanj pretežka. Nato je Gospod rekel: yoginām api sarveṣāṁ mad-gatenāntarātmanā (BG 6.47). Mad-gatenāntarātmanā śraddhāvān bhajate yo māṁ sa me yuktatamo mataḥ. Kdor stalno misli na Vsevišnjega Gospoda, je najpopolnejši yogi, hkrati pa tudi najboljši jñānī in največji bhakta. Gospod svetuje: tasmāt sarveṣu kāleṣu mām anusmara yudhya ca (BG 8.7). "Kot kṣatriya se ne moreš izogniti boju. Moraš se bojevati. Hkrati pa poskusi nenehno misliti Name. Tako se boš lahko..." Anta-kāle ca mām eva smaran (BG 8.5), "Tako se Me boš lahko spomnil tudi v trenutku smrti." Mayy arpita-mano-buddhir mām evaiṣyasy asaṁśayaḥ. Kṛṣṇa ponovno zagotovi, da o tem ni nobenega dvoma. Popolnoma se moramo predati Gospodu in Mu služiti s transcendentalno ljubeznijo, mayy arpita-mano-buddhir (BG 8.7). Živo bitje pravzaprav ne deluje s telesom, temveč z umom in inteligenco. Če smo z inteligenco in umom stalno osredotočeni na Vsevišnjega Gospoda, samodejno tudi naši čuti služijo Gospodu. To je skrivnost Bhagavad-gīte. Naučiti se moramo te umetnosti kako biti osredotočeni na Gospoda z umom in inteligenco in štiriindvajset ur na dan misliti Nanj. To nam bo omogočilo, da bomo odšli v Božje kraljestvo oziroma v duhovno atmosfero, potem ko bomo zapustili materialno telo. Sodobni znanstveniki si že leta in leta prizadevajo, da bi odšli na planet Mesec, vendar jim to še ni uspelo. Bhagavad-gītā pa nam svetuje nekaj drugega. Kdor ima pred seboj še petdeset let življenja, bi si moral prizadevati, da bi um in inteligenco usmeril na Vsevišnjo Božansko Osebnost. To je zelo dobra ideja. Ampak tudi če si za to iskreno prizadevamo deset ali pa pet let... Mayy arpita-mano-buddhir (BG 8.7) To je preprosto stvar vaje. To najlažje vadimo z eno od oblik vdanega služenja - śravaṇaṁ. Śravaṇaṁ. Najlažji proces je poslušanje.

śravaṇaṁ kīrtanaṁ viṣṇoḥ
smaraṇaṁ pāda-sevanam
arcanaṁ vandanaṁ dāsyaṁ
sakhyam ātma-nivedanam
(SB 7.5.23)

To je devet oblik vdanega služenja. In najlažja oblika je poslušanje.