SL/Prabhupada 0210 - Celotna Bhakti-marga je odvisna od milosti Gospoda

From Vanipedia
Jump to: navigation, search

Celotna Bhakti-marga je odvisna od milosti Gospoda
- Prabhupāda 0210


Lecture on SB 1.15.30 -- Los Angeles, December 8, 1973

Če želite razumeti Bhagavad-gīto, potem jo morate razumeti na tak način, kot jo razume oseba, ki je zanjo slišala direktno. To se imenuje sistem paramparā. Recimo, da sem slišal nekaj od svojega duhovnega učitelja, zato vam sedaj govorim isto stvar. To je sistem paramparā. Ne morete si predstavljati, kaj je moj duhovni učitelj rekel. Tudi, če preberete nekaj knjig, tega ne morete razumeti, razen v primeru, da to razumete od mene. To imenujemo sistem paramparā. Ne morete kar skočiti k višjemu guruju, negirajoč naslednega ācāryo, zatem naslednjo. Tako kot naš, tisti Gau..., kult Caitanye Mahāprabhuja; ne moremo direktno razumeti Caitanyo Mahāprabhuja. To je nemogoče. Razumevanje pride skozi Gosvāmīje. Tako da boste na koncu vsakega poglavja v Caitanya-caritāmṛti našli avtorjevo izjavo, rūpa-ragunātha-pade... Kaj je to? Kṛṣṇadāsa. Rūpa-ragunātha-pade sada yāra āśa caitanya-caritāmṛta kahe kṛṣṇa-dāsa To je ta proces. Avtor ne reče, da "je direktno razumel gospoda Caitanyo Mahāprabhuja." Ne. To ni razumevanje. To je neumnost. Oseba ne more razumeti, kaj je Caitanya Mahāprabhu. Zato avtor ponavlja,

śrī-rūpa-ragunātha-pade yāra āśa
caitanya-caritāmṛta kahe kṛṣṇa-dāsa

"Jaz sem tisti Kṛṣṇa dāsa, Kavirāja, ki je Gosvāmījem zmeraj podrejen." To je sistem paramparā. Podobno reče tudi Narottama dāsa Ṭhākura, ei chay gosāi jār tār mui dās, "Jaz sem služabnik osebe, ki je sprejela šest Gosvāmījev za svojega gospodarja. Jaz ne bom postal sluga osebe, ki ne sprejme poti in načina..." Zato rečemo, da ponujamo svojo molitev duhovnemu učitelj, rūpānuga-varāya te, rūpānuga-varāya te, ker sledi Rūpi Gosvāmīju, ga sprejmemo za duhovnega učitelja. Ni pomembno to, da bi nekdo moral postali več kot Rūpa Gosvāmī ali več kot... Ne. Tāṅdera caraṇa-sebi-bhakta-sane vās. To je takozvan sistem paramparā.

To je ponovljena ista stvar. Arjuna je slišal direktno od Krišne. Včasih ljudje govorijo, da je to nespametno trditi, da je "Arjuna slišal direktno od Krišne, ker ne moremo najti Krišne v naši bližini, kako naj to sprejmemo?" Ne gre se za vprašanje direktne prisotnosti, saj ljudje nimajo ideje o absolutnem znanju. Krišnine besede, Bhagavad-gītā, ni v ničemer drugačna od Krišne. Ne razlikuje se od Krišne. Ko slišiš Bhagavad-gīto, poslušaš direktno Krišno, ker Krišna ni drugačen od nje. Krišna je absoluten. Krišna, ime Krišne, njegova podoba, kvalitete, navodila, vse kar je od Krišne, vse je Krišna. Vse je Krišna. To je potrebno razumeti. Ne razlikuje se od Krišne. Tako da Krišnova podoba tu, je Krišna. On ni kip. "On je kip iz marmorja." Ne. On je Krišna. Pred tabo se je pojavil, ker ne moreš videti Krišne. Lahko vidiš kamen; zato se je Krišna pojavil v tej obliki. Ti misliš, da je to zgolj kamen in les, toda On ni kamen in les, On je Krišna. To imenujemo absolutna resnica. Podobno se Krišnine besede ne razlikujejo od njega. Ko vidimo Krišnove besede v Bhagavad-gīti, je to Krišna. Tako kot južno indijski brāhmaṇa. Takoj ko je odprl svoje... bil je nepismen, ni mogel brati Bhagavad-gīte. Toda njegov guru Mahārāja, mu je rekel: "Vsak dan moraš prebrati osemnajst poglavij Bhagavad-gīte." Tako da je bil v dvomih, "Jaz sem nepismen, jaz ne morem... prav, vzel jo bom..., Bhagavad-gīto." Nastanjen je bil v Rāngaṇatha templju. Vzel je Bhagavad-gīto in zadeve so šle naprej. Sam ni mogel brati. Zato so ga njegovi prijatelji, ki so ga poznali, hecali: "Torej, brāhmaṇa, kako ti gre branje Bhagavad-gīte?" Brāhmaṇa jim ni odgovarjal, ker je vedel, da se prijatelji norčujejo iz njega, ker "Ne ve... ker je nepismen." Prav tako je bil zbegan ob prihodu Caitanye Mahāprabhuja, ko ga je ta vprašal: "Brāhmaṇa, bereš Bhagavad-gīto?" Odgovoril mu je: "Gospod, jaz sem nepismen. Ne morem brati. Nemogoče je. Toda moj guru Mahārāja mi je naročil, naj berem. Kaj naj storim? Vzel sem to knjigo." To je zvest sledilec gurujevih besed. Nepismen je. Ne more brati. Ni možnosti. Toda guru Mahārāja mu je naročil, "Moraš brati Bhagavad-gīto vsak dan, osemnajst poglavij." Kaj je to? Temu rečemo vyavasāyātmikā buddhiḥ. Lahko sem nepopoln. To ni pomembno. Toda, če poskušam slediti besedam svojega guruja Mahārāja, potem postanem popoln.

V tem je skrivnost. Yasya deve parā bhaktir yathā deve tathā gurau (ŚU 6.23). Če ima nekdo močno zaupanje v Vzvišeno osebnost Boga in prav tako zaupa v guruja, yathā deve tathā gurau, se mu Sveti spisi razodenejo. Ne gre se za izobrazbo, ali za študij. Vse je v zaupanju Krišne in guruja. Tako Caitanya-caritāmṛta piše guru-kṛṣṇa-kṛpāya pāya bhakti-latā-bīja (CC Madhya 19.151). ne s pomočjo izobrazbe, študija, o tem ni govora. Caitanya Mahāprabhu reče, guru-kṛṣṇa-kṛpāya, s pomočjo gurujeve milosti in Krišne. Je vprašanje milosti. Ne študija, ali oblija ali bogastva. Ne. Celotna bhakti-mārga je odvisna od Krišnine milosti. Tako da moramo iskati milost. Athāpi te deva padāmbuja-dvaya-prasāda-leśānugṛhīta eva hi, jānāti tattvam... (SB 10.14.29). Prasāda-leśa, leśa pomeni delež. Nekdo, ki je dobil delež milosti od Najvišjega, to lahko razume. Ostali, na cānya eko 'pi ciraṁ vicinvan. Ostali, lahko še milijone let nadaljujejo s špekulacijo. Ne bo jim omogočeno razumeti. Tako da Bhagavad-gītā, takšna kot je, jo mi predstavljamo, v takšni podobi, kot je bila razumeta s strani Arjune. Ne gremo do Dr. Radhakrishnan, do tega učenjaka, ali tistega... Ne. Ne gremo tja. To ni naš posel. To je paramparā.