SL/Prabhupada 1062 - Vsi imamo nagnenje k gospodovanju nad materialno naravo

From Vanipedia
Jump to: navigation, search

Vsi imamo nagnenje k gospodovanju nad materialno naravo - Prabhupāda 1062


660219-20 - Lecture BG Introduction - New York

Ampak smo v zmoti. Ko vidimo prekrasne stvari, ki se godijo v stvarstvu, bi morali vedeti, da za temi preksrasnimi stvaritvami stoji upravitelj. Nič se ne more udejanjiti, ne da bi bilo upravljano. Otročje je izključiti upravitelja iz enačbe. Tako kot dober avtomobil, ki dosega visoko hitrost, ko vozi po cesti, zaradi zelo dobrega dela, ki ga je opravil inženir. In otrok bi si mislil: "Kako avto vozi, brez pomoči konja ali koga, da bi ga vlekel?" Toda razgledani človek ali nekdo, ki je starejši, bo vedel, da inženirski konstrukciji avtomobila navkljub, se ta brez šoferja ne more premakniti. In to delo inženirja na avtomobilu ali elektrarni... Dandanes je vse mehanizirano, toda vselej bi se morali zavedati, da za vso to mašinerijo, v ozadju prekrasnega delovanja strojev, je voznik ali nadzornik. Torej, Vrhovni Gospod je voznik, adhyakṣa. On je Vrhovna Osebnost in vse deluje pod Njegovim nadzorom. In jīve ali živa bitja, kot Gospod pravi v tej Bhagavad-gīti in kot bomo izvedeli v nadaljnjih poglavjih, do delčki Vrhovnega Gospoda. Mamaivāṁśo jīva-bhūtaḥ (BG 15.7). Aṁśa pomeni delec. Tako kot je košček zlata delec, kot je kapljica vode iz ocena slana kot ocean, smo podobno tudi mi, živa bitja, s tem ko smo delci vrhovnega upravitelja, īśvare, Bhagavāna, ali Gospoda Śrī Kṛṣṇe, kar hočem reči, po naravi enaki (imamo enake lastnosti) kot Vrhovni Gospod v neznatni količini. Ker smo majhni īśvare, podrejeni īśvare. Tudi mi se trudimo upravljati. Trudimo se gospodovati nad materialno naravo. Dandanes si želite gospodovati nad vesoljem. Poskušate lebdeti s imitiranjem planetov. To nagnenje k nadzorovanju ali ustvarjanju obstaja zato ker imamo deloma tudi mi to nagnenje k nadzorovanju. Ampak morali bi vedeti, da ta tendeca ni zadostna. Vsi imamo nagnenje k gospodovanju nad materialno naravo, ampak nismo Vrhovni Upravitelj. In to je razloženo v Bhagavad-gīti.

Nadalje kaj je ta materialna narava? Ta je tudi razložena. Narava, materialna narava, je opisana v Bhagavad-gīti kot nižja prakṛti. Nižja prakṛti in živa bitja so opisana kot višja prakṛti. Prakṛti pomeni to, kar je nadzorovano, kar je pod... Prakṛti, pravi pomen prakṛti je ženska (ženskega spola). Tako kot mož nadzoruje dejavnosti svoje žene, podobno je tudi prakṛti podrejena, nadvladana. Gospod, Vrhovna Božanska Osebnost je gospodar, in ta prakṛti, tako živa bitja kot materialna narava, so različne prakṛti ali nadvladane, nazdorovane od Vrhovnega. V skladu z Bhagavad-gīto, živa bitja, čeprav so delčki Vrhovnega Gospoda, se razumejo kot prakṛti. Jasno je rečeno v sedmem poglavju Bhagavad-gīte, apareyam itas tu viddhi aparā (BG 7.5). Ta materialna narava je aparā iyam. Itas tu in preko te narava je druga prakṛti. In kaj je ta prakṛti? Jīva-bhūta, ta...

Ta prakṛti, gradniki te prakṛti so tri lastnosti: sila (guna) vrline, sila (guna) strasti in sila (guna) nevednosti. In nad temi silami, tremi različmi silami, vrlino strastjo in nevednostjo, je večni čas. Večni čas. In s kombinacijo teh sil narave pod vplivom tega večnega časa, so dejavnosti. In te dejavnosti se imenujejo karma. Te dejavnosti ali delovanje obstaja že od vekomaj in mi trpimo ali uživamo sadove našega delovanja.