SL/Prabhupada 0249 - Postavljeno je bilo vprašanje, zakaj pride do vojn

From Vanipedia
Jump to: navigation, search

Postavljeno je bilo vprašanje, zakaj pride do vojn
- Prabhupāda 0249


Lecture on BG 2.6 -- London, August 6, 1973

Ni dvoma o tem, da je Arjuna premišljeval, ali naj gre v boj, ali ne. Če je Krišna boj odobril, potem se ta mora izvršiti. Tako, kot je bilo med hojo postavljeno vprašanje "Zakaj pride do vojn?" Te teme ni težko razumeti, kajti vsak od nas ima bojevit duh v sebi. Celo otroci se borijo, mačke in psi se borijo, ptiči, mravlje prav tako. To smo videli. Zakaj ne potem ljudje? Bojevit duh je prisoten. To je eden od simptomov biti živ. Bojevanje. Kdaj je primeren čas za boj? Seveda se, v sedanjem trenutku, ambiciozni politiki borijo. Toda, po vedski civilizaciji sodeč, boj pomeni dharma-yuddha. Na verskih principih. Ne kot kaprica nekih političnih idej. Tako kot poteka zdaj, boj med dvema političnima skupinama, med komunisti in kapitalisti. Želijo se izogniti boju, toda boj je pravzaprav tisti, ki poteka. Takoj, ko je Amerika na nekem ozemlju, je Rusija prav tako tam. V zadnjem boju med Indijo in Pakistanom, ko je predsednik Nixon poslal ameriške Sedme flote, na Indijski ocean, na obalo Bengalije, skoraj pred samo Indijo... To je bilo nezakonito. Toda Amerika je vzvišena. Tako da so poslali Sedmo floto, mogoče zato, da bi Pakistanu pokazali nekaj simpatije. V istem trenutku se je tam pojavil naš Ruski prijatelj. Zato se je Amerika umaknila. V nasprotnem primeru, menim, da bi Amerika, v imenu Pakistana, napadla.

To se sedaj dogaja. Boj, ki ga ne morete zaustaviti. Veliko ljudi razmišlja, kako zaustaviti vojne. To ni mogoče. Nesmiseln načrt je. Ne more vzdržati. Ker je bojevniški duh prisoten v vsakomur. To je simptom živega bitja. Tudi otroci, ki nimajo politike, sovraštva, se borijo za pet minut; potem so znova prijatelji. Tako da, bojevniški duh, je tu. Sedaj, kako ga uporabiti? Tu je naše gibanje za zavest Krišne. Mi rečemo, zavestno. Mi ne rečemo, "Prenehajte se boriti" ali "Naredi to, naredi ono," ne. Vse bi morali biti storjeno v zavesti Krišne. To je naša propaganda. Nirbandha-kṛṣṇa-sambandhe. Karkoli že narediš, mora to imeti odnos s Krišno, z njegovim zadovoljstvom. Deluj, ko je Krišna zadovoljen. To je zavest Krišne. Kṛṣṇendriya tṛpti vāñchā tāra nāma prema (CC Adi 4.165). To je ljubezen. Tako kot, ko ljubiš nekoga; zavoljo svojega ljubljenega, lahko narediš karkoli, kot to storimo včasih mi. Podobno, bi morala biti h Krišni prenešena ista stvar. To je vse. Poskusi se izobraziti v tem, kako ljubiti Krišno in deluj zgolj za Krišno. To je popolnost življenja. Sa vai puṁsāṁ paro dharmo yato bhaktir adhokṣaje (SB 1.2.6). Bhakti pomeni služenje, bhaja-sevāyām. Ta bhaj-dhātu, je uporabljen z namenom izvajanja služenja, bhaja. In bhaja, tu je sanskrtska zveza, kti-pratyaya, ki jo pretvori v samostalnik. To je glagol. Tako da, tu so pratyayas, kti pratyaya, ti pratyaya, veliko pratyayas. Tako, da bhaj-dhātu kti, enakovreden bhakti. Bhakti pomeni zadovoljiti Krišno. Bhakti ne more biti uporabljena za nič drugega. Če nekdo reče, da "Jaz sem velik bhakta od boginje Kālī," to ni bhakta, to je služba. Kajti, za vsakim polbogovom, ki ga častite, je skrit namen. Na splošno, ljudje postanejo častilci boginje Kālī, da lahko še naprej jedo meso. To je njihov namen. V vedski kulturi, je tistim, ki jedo meso, svetovano da "Ne jejte mesa, ki je prišel iz klavnice ali iz trgovine." Pravzaprav, ni bil, sistem vzdrževanja klavnic, nikjer aktualen. To je zadnji izum. Včasih se pogovarjamo s krščanskimi gospodi, in ko poizvedujemo, da "Gospod Kristus je rekel "Ne ubijajte"; zakaj potem ubijate?" dajo dokaz, da je "Kristus občasno jedel meso." Občasno je Kristus jedel meso, uredu, toda ali je Kristus rekel, da "Morate vzdrževati velike, velike klavnice in nadaljevati z jedenjem mesa?" Ne obstaja logike za tem. Kristus je mogoče jedel. Včasih je... če ne bi bilo ničesar na voljo za jesti, kaj bi storili potem? To je drugo vprašanje. V veliki stiski, ko ni druge hrane, razen mesa... Ti časi prihajajo. V tej dobi, Kali-juga, bo zmanjšana zaloga pšenice. To je zapisano v dvajsetem poglavju Śrīmad-Bhāgavatama. Na voljo ne bo nič pšenice, mleka, sladkorja. Oseba bo morala jesti meso. Takšno stanje bo. In mogoče, bo treba jesti tudi človeško meso. To grešno življenje tako močno nazaduje, da bodo ljudje postali še bolj grešni. Tān aham dviṣataḥ krūrān kṣīpāmy ajasram andhe-yoniṣu (BG 16.19). Tisti, ki so demoni, tisti, ki so grešni, jih bo zakon narave postavil v takšne razmere da bo lahko postal še večji demon in ne bo nikoli sposoben razumeti Boga. To je zakon narave. Če želiš pozabiti na Boga, te bo Bog postavil v takšno stanje, da ne boš več sposoben razumeti, kaj to Bog je. To je demonsko življenje. Ta čas tudi prihaja. V sedanjem trenutku, se še nekaj ljudi zanima za Boga. Arto arthārtī jijñāsu jñānī (CC Madhya 24.95). Toda, prihaja čas, ko ne bo razuma, s katerim bi lahko razumeli Boga. To je zadnji del Kali-juge in takrat bo prišel avatar, po imenu Kalkī. Takrat ne bo pridiganja o zavesti Boga, zgolj pobijanje bo. Kalkī avatar bo izvajal masaker s svojim mečem. Zatem bo nastopila Satya-juga. Znova bo nastopil čas zlate dobe.